| Žanr | biografski roman, ljubezenski roman, moderni sinkretični roman |
| Narodnost | slovenska literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 1998 |
| Založba | Študentska organizacija Univerze, Študentska založba |
| Zbirka |
Knjižna zbirka Beletrina |
| Ključne besede | Glasbeniki |
Pimlico je nenavadna romaneskna zmes – deloma je biografski, ker naj bi bil glavni lik – Tomaž – navdahnjen z osebnostjo in življenjem Tomaža Pengova, predvsem pa ljubezenski roman, saj je v ospredju ljubezenska zgodba (v ugašanju) med Tomažem in Nastjo. Zgodba se nam razkriva z več perspektiv – skozi oči Tomaža in Nastje, z veliko notranjega monologa, skozi Mitjeve (novinarjeve) dnevniške zapiske in intervju s Tomažem. Precejšnjo zanimivost roman pridobi ravno s svojo večplastnostjo – zanimiv je s psihološke plati (medosebni odnosi), z družbeno-zgodovinske plati ( preko spominov na udarna študentska leta), deloma zaradi prepoznavanja življenja znanega kantavtorja … In gotovo ni naključje, da je bila knjiga tudi maturitetno čtivo leta 2007. Če potegnemo črto, pa je Pimlico predvsem zgodba neke usodne, goreče ljubezni, ki postopoma ugasne, dokler ni le še pepel, ki ga razpiha veter življenja … na podzemni postaji Pimlico.
Objavljeno: 04.11.2016 17:15:17
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:32:04
“Ko me je samota ujela in razklala, sem videla, da desna polovica možganov še vedno sklepa vzporednice, analizira stanje, indicira bodočnost, deducira spomine, medtem ko leva hemisfera intuitivno povezuje občutke, zaznave, izmišljije in nepremišljenosti. Del mene, ne vem kateri, ne vem kateri? je bil matjažast, drugi del je bil nastjast. Grozno, takoj sem dojela, zakaj so podvodne deklice, nepol ljudje, napol ribe, v vseh pravljicah naprej in naprej jokale.” (str. 74)
in nato