| Žanr | esej |
| Narodnost | nemška literatura |
| Kraj in leto izida | Vnanje Gorice, 2010 |
| Založba | Kulturno-umetniško društvo Police Dubove |
| Prevod |
Slavo Šerc |
| Ključne besede | Psihoanaliza |
Gre za esej oz. strokovno podprto razmišljanje ob leposlovnem tekstu, s pomočjo katerega lahko razumemo kaj tako zapletenega kot je delovanje naše podzavesti. S pomočjo “Pravljice o deklici brez rok” in jungovske globinske psihologije se namreč podamo v naše nezavedno, v tem primeru v mračni del močne ženske, kjer tičijo njene potlačene vsebine oz. šibke lastnosti, ki ji delajo težave v odnosu z moškimi.
Objavljeno: 24.10.2016 16:43:44
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:31:56
On pa je videl njene žive roke in ji rekel:”Moja žena je imela srebrne roke.” Odvrnila je:”Bog mi je roke pustil spet zrasti.” Angel se je odpravil v izbo, prinesel srebrne roke in mu jih pokazal. Šele zdaj se je kralj prepričal, da sta to njegova ljuba žena in njegov ljubi otrok. Poljubil ju je in veselo rekel:”S srca se mi je odvalil velik kamen.” Božji angel jih je še enkrat nahranil, potem pa so se odpravili domov k stari materi. Veselje je bilo izjemno. Kralj in kraljica sta se ponovno poročila in živela srečno do svojega blaženega konca. (str. 55)
in nato