| Žanr | dialoški roman, družbeni roman, družinski roman (tudi rodbinski), ekspresionistični roman, komedija, ljubezenski roman |
| Narodnost | angleška literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2002 |
| Založba | Mladinska knjiga |
| Zbirka |
Zenit |
| Prevod |
Valerija Cokan |
| Ključne besede | Dialog, Družinski odnosi, Ljubezen, Ljubezenski partnerji, Ljubosumje, Prevare, Spremembe, Zaljubljenost |
Zgodba je duhovito nadaljevanje romana Prerekanja, kjer spoznamo peripetije prvih desetih let ljubezenskega trikotnika med Gillian ter najboljšima prijateljema Stuartom in Oliverjem. Moška sta si hudo različna, kar povzroči tudi nekako usodno nihanje razpoloženj in nagnjenosti njune prijateljice in izmenično žene Gillian. Roman je izvrstno komentiranje, pripovedovanje in izpovedovanje vseh vpletenih brez dlake na jeziku. Preprosto, iskrivo spominjanje in doživljanje, ki potegne v vrtinec zamenjavanja vlog kot posledice skoraj nezdružljivo različnih karakterjev in zato tudi zorenja v drugi dekadi njihovega spletanja gnezd. Zelo sociološko seksološko zabavna zgodba.
Objavljeno: 21.10.2016 11:37:28
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:31:55
“Prej misliš: ko bom odrasel, bom nekoga ljubil, in upam, da bo šlo po sreči, če pa ne bo šlo, bom ljubil koga drugega. Zmeraj domnevaš, da boš te ljudi najprej našel in da ti bodo pustili, da jih ljubiš. Pričakuješ, da bo ljubezen, ali sposobnost ljubiti, zmeraj tam, in da samo čaka nate. Hotel sem reči, čaka s prižganim motorjem. Vidite, kako vas lahko Oliverjev način govora zapelje? Vendar mislim, da ljubezen – in življenje – nista takšna. Ne morete se prisiliti, da nekoga ljubite in, po mojih izkušnjah, ne morete se prisiliti, da nekoga nehate ljubiti. Dejansko, če bi radi delili ljudi na podlagi ljubezni, predlagam, da jih takole: nekateri so dovolj srečni, ali nesrečni, da lahko ljubijo več ljudi, drugega za drugim ali hkrati; drugi ljudje pa imajo srečo, ali nesrečo, da lahko ljubijo samo enkrat v življenju. Ljubijo enkrat, in kar koli se zgodi, ljubezen ne mine. Nekateri lahko to naredijo samo enkrat. Ugotovil sem, da sem jaz eden od njih.
Za Gillian pa je lahko vse to slaba novica.” (str. 143)
in nato