Turški gambit : roman
Žanr | kriminalni roman, vojni roman |
Narodnost | ruska literatura |
Kraj in leto izida | Celovec, 2005 |
Založba | Mohorjeva |
Prevod |
Lijana Dejak |
Ključne besede | Novinarji, Rusi, Turki, Vojna |
Žanr | kriminalni roman, vojni roman |
Narodnost | ruska literatura |
Kraj in leto izida | Celovec, 2005 |
Založba | Mohorjeva |
Prevod |
Lijana Dejak |
Ključne besede | Novinarji, Rusi, Turki, Vojna |
Turški gambit (ime namiguje na besedo iz šahovskega žargona ob otvoritvi partije) je drugi primer vohuna Erasta Petroviča Fandorina. Dogajanje je postavljeno v čas turško-ruske vojne v zadnji četrtini 19. stoletja. Iz Bolgarije skušajo Rusi skupaj s svojimi zavezniki zavzeti Istambul, pri čemer pa imajo še drugačne načrte. Fandorinova sodelavka je Barbara Suvorova, katere zaročenec sodeluje v vojni na ruski strani. Ko Fandorin v strašljivih in nemirnih okoliščinah reši Barbaro pogube, postaneta zaveznika. A šele zdaj se mlado, naivno dekle brez življenjskih izkušenj zave, kakšne spletke krojijo vojno in hkrati usodo njenega zaročenca. Zadnja poglavja pa bralcu s skoraj apokaliptičnimi vizijami zazvenijo še kako znano tudi na drugačen, ne le romanesken način. Avtor zgodb o detektivu oz. vohunu Fandorinu je ruski pisatelj gruzinskega rodu s psevdonimom Boris Akunin. V slovenščino so bili do zdaj prevedeni štirje njegovi primeri. Prijel se jih je vzdevek “kriminalke za intelektualce”. Roman Turški gambit je leta 2005 v slovenščino prevedla letošnja Sovretova nagrajenka Lijana Dejak.
Objavljeno: 10.10.2016 14:00:18
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:31:47
“Za vas je neprijetno to slišati, mademoiselle Barbara, vendar Rusija skriva v sebi strašno grožnjo za civilizacijo. V njej vrejo divje, rušilne sile, ki bodo prej ali slej prodrle na površje, in tedaj se svetu slabo piše. To je nestabilna, čudna dežela, ki je vpila vase vse najslabše od Zahoda in od Vzhoda. Rusiji je treba pristriči peruti. To bo koristilo vam samim, Evropi pa bo omogočilo, da se bo še naprej razvijala v pravi smeri. Veste, gospodična Barbara,” je Anvarjev glas nepričakovano zadrhtel, “zelo rad imam svojo nesrečno Turčijo. To je dežela velikih zamujenih priložnosti. Vendar sem zavestno pripravljen žrtvovati otomansko državo, samo da rešim človeštvo ruske grožnje …
(str. 238-239)