Peklenska pomaranča

Alex, oziroma Vaš Ponižni Pripovedovatelj, kot se imenuje sam, je petnajstletni vodja štiričlanske najstniške tolpe. Alex, Pete, Georgie in Dim se oblačijo po takratni ulični najstniški modi. Zvečer se dobivajo v lokalu, kjer pijejo mleko z vmešano drogo. Nato se odpravijo po mestu, kjer izvajajo “ultranasilje”. Kradejo, uničujejo lastnino, pretepajo ljudi, jih posiljujejo, razbijajo in razgrajajo. V romanu se kot ena od tarč nasilja pojavi tudi pisatelj F. Alexander, ki piše roman Mehanična oranža. Alexovi razgrajaški dnevi se zaključijo, ko ga prijatelji izdajo in ga med nasiljem ujame policija. Ker je že njen stari znanec in je ženska, s katero se je stepel, umrla, ga zaprejo v že tako prenatrpano kaznilnico. Tam Alexu ponudijo sodelovanje v posebnem eksperimentu. Z metodo Ludovico naj bi ga ozdravili nasilniškega vedenja, s čimer družbi ne bi več predstavljal grožnje. Alex pa se ne zaveda, kako nasilna je metoda ozdravljanja in kakšne so njene posledice. Postane človek brez svobodne izbire, mehanična oranža, njegova velika ljubezen, klasična glasba, pa mu povzroča slabost in trpljenje. Alex po ozdravitvi postane zanimiv za različne skupine, ki ga želijo izkoristiti, da bi uveljavljali svoj politični položaj. Burgessov roman, ki je bil prvič objavljen leta 1962, je postal del klasične svetovne književnosti 20. stoletja. Avtor opozarja na dobro in zlo v posamezniku, vsak človek pa mora imeti svobodo izbire med njima. Roman odlikuje edinstven jezik, poln slengovskih in žargonskih izrazov, ki izhajajo iz slovanskih jezikov, predvsem ruščine. Burgess je ta jezik ustvaril sam in ga poimenoval “nacaščina”. Bralec tako potrebuje nekaj časa, da branje besedila poteka tekoče. Slikovit, krut in sočen jezik nam izvrstno izriše življenja najstniških tolp in njihovih pohodov, ki so prepredeni z objestnim nasiljem. Knjiga vsebuje tudi pojasnila prevajalca Branka Gradišnika o zadregah glede prevajanja iz angleškega jezika in “nacaščine”. Bralcu je v pomoč pri razumevanju besedila tudi besednjak “nacaščine”. Po romanu je bil posnet kultni istoimenski film, ki ga je režiral Stanley Kubrick.