| Žanr | družbenokritični roman, humoristični roman, satirični roman |
| Narodnost | finska literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2003 |
| Založba | Mladinska knjiga |
| Zbirka |
Oddih |
| Prevod |
Jelka Ovaska |
| Ključne besede | Družbena izključenost, Komično, Mlini, Narava, Norost, Preživetje v naravi, Socialna izključenost, Svobodomiselnost |
Tudi nenavadni junak, tuleči mlinar, je nastal v posmeh človeškim paragrafom. Kot pravijo pri Mladini, »gre za himno izobčencev brez zločina; ti si igrivost življenja umislijo zunaj okvirov družbenega reda«. Glavni junak je v nenehnem konfliktu z vaškimi veljaki, ker tuli in zavija kot volk, ko je kdorkoli žalosten, tudi sredi noči. Seveda ga to spravi v težave, nenehen beg in skrivanje po podeželju. Zaradi finske prostranosti in širnih gozdov je še iz časov 2. svetovne vojne to znano kot relativno enostavno, če imaš koga, ki je pripravljen pomagati. Smešni, včasih turobni pa hudomušni in trpki pripetljaji nas popeljejo v nenavadni svet drugačnosti in svobodnega razmišljanja na osnovi genialnega smisla za humor.
Objavljeno: 09.10.2016 18:43:59
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:31:47
Z vsem truščem in hruščem je mlinar kolesaril po vasi. Skoraj pri vsaki hiši se je ustavil, prebujal speče vaščane, jih pozdravljal, ogovarjal, prepeval, tulil, loputal z vrati in brcal v stene. Po vsej vasi se ga je slišalo. Psi so besno lajali, ženske so v strahu tarnale, župnik pa se je križal.
Razjarjeni kmetje so telefonirali inšpektorju Jaatili. Nekdo mora nemudoma priti v imenu zakona in umiriti mlinarja. Ravno takrat je Huttunen prikolesaril tudi do inšpektorjeve hiše, stekel po stopnicah navzgor in brcnil v vrata. Jaatila mu je odprl. (str. 61)
