Temni paradiž
Žanr | kratka zgodba |
Narodnost | finska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2016 |
Založba | Cankarjeva založba |
Prevod |
Julija Potrč |
Ključne besede | Marginalne skupine |
Žanr | kratka zgodba |
Narodnost | finska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2016 |
Založba | Cankarjeva založba |
Prevod |
Julija Potrč |
Ključne besede | Marginalne skupine |
Pri skandinavski prozi smo že kar nekako vajeni, da bomo med platnicami knjige naleteli na sila nenavadne junake in njihove zgodbe. Temni paradiž nam na nekaj več kot stotih straneh naniza skoraj pol toliko posebnežev, ki nam na pičlih dveh do treh straneh zaupajo zgodbo svojega življenja. Tu je ženska, včlanjena v pet različnih shujševalnih klubov, ki se doma masti s klobasami, ali pa družina, ki se že desetletje prehranjuje le s čokolado in čokoladnimi tortami. Naletimo tudi na patološke primere, ko sin lep čas živi z mrtvo materjo, ali pa ko žena po štirinajstih dneh zakona vrže poročni prstan skozi okno in zaštiha moža. Tu so še samomorilci, ki si kolektivno režejo žile in moški, ki bolestno noč in dan razkužuje stanovanje. Stran za stranjo se tako pred nami odstirajo vedno nove in nove šokantne zgodbe.
Objavljeno: 22.09.2016 11:08:33
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:31:35
“Tisti dan je bil posvečen smrti, vsa znamenja so kazala na to. Bele snežne jerebice so ob vaški cesti neustrašno stale kot kipi, ob robu polja je čepela velika črna žival, ki je nihče ni prepoznal – lahko bi šlo za volka ali pa kar za medveda -, in nad hišo je zjutraj, v času jutranje molže, v zraku lebdel velik črn vran.
Znamenja so bila tako očitna, da so v hiši vsi obmolknili. Nihče ni črhnil, a so se vsi zavedali prisotnosti smrti. Preplašeno so se ozirali drug k drugemu, skoraj kot bi jo hoteli prenesti s svojih ramen na soseda.”
(str. 49)