skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Na tesnobi

Žanravtobiografski roman, spomini
Narodnostslovenska literatura
Kraj in leto izidaLjubljana, 2016
Založba
Zbirka Upanje
Ključne besede Bolniki, Doživljanje bolezni, Duševna stiska, Duševne bolezni, Duševne motnje, Duševno zdravje, Psihoterapija, Samopomoč, Samospoznavanje, Strah, Tesnoba
Število strani

255

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

8-9 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Lahkotna
Zahtevna

Čedalje več ljudi se ne more kosati s svojimi življenjskimi razmerami. Po nekaterih podatkih naj bi v razvitem svetu kar četrtina ljudi trpela za eno od oblik anksioznih motenj. Damjana Bakarič, ki jo poznamo kot novinarko, urednico in tekstopisko, je prve napade uničujočega strahu doživela leta 2009. Prepričana je bila, da umira. Sredi razgovora za službo ji je začelo razbijati srce, ni mogla vdihniti, zalila jo je nepopisna vročina. Želela si je samo še zbežati proč od vseh, na svež zrak. Avtorica nam iskreno razkriva zgodbo svojega življenja. Več let se je neuspešno borila z napadi panike, ki so prišli tako med pomembnimi sestanki, kot v čisto normalnih situacijah. V času zdravljenja je zavračala zdravila. Z njo je bilo tako hudo, da ob določenih dneh ni mogla dvigniti niti roke. Napad tesnobe je vzela kot opozorilo telesa, da nekaj ne dela prav. Tesnoba je postala njena prijateljica, ki ji je pomagala, da je nekaj spremenila. Na facebooku je javno priznala kaj se ji dogaja in povabila k sodelovanju ljudi. Odziv je bil presenetljiv. Med nami je ogromno ljudi, ki se spopadajo s to boleznijo sodobne družbe. V pričujoči knjigi je deset izpovedi njenih sogovornikov. Damjana Bakarič nas s svojo iskreno izpovedjo nagovarja, naj zaživimo tako kot si želimo, in ne tako, kot želijo drugi.

“Z Daretom sva stopala naprej, toda nisem več slišala, kaj govori. Na Čopovi ulici sem doživela novo grozo. Glasovi iz okolice so se popačili; spremenili so se v težke črne oblake, v nesmiseln, nor hrup, v katerem nisem razločila ničesar več. V glavi je bilo samo bučanje, ki je prihajalo v valovih. možgani so se napeli, niso imeli več prostora, zdelo se mi je, da mi jih bo dobesedno razneslo v lobanji. In potem bom padla in vsi bodo videli, da je z menoj nekaj narobe. Glasovi bodo s prstom kazali name in govorili: “Poglejte jo, ta je nora, meša se ji.”
(str. 63)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Na tesnobi.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 234
Komentarji: 0
Število ocen: 9
Želi prebrati: 24
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 18

Dela avtorja