| Žanr | zgodovinski roman |
| Narodnost | irska literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2016 |
| Založba | Modrijan |
| Zbirka |
Bralec |
| Prevod |
Jure Potokar |
| Ključne besede | Evangelizacija, Matere, Sinovi |
Irski pisatelj Colm Tóibín je v kratkem romanu Marijin testament črpal snov iz biblije. V prvi osebi ednine nam spregovori ostarela Marija, Jezusova mati, ki z distance nekaj let pripoveduje o dogodkih iz življenja svojega sina s poudarkom na njegovem križanju. Tóibínova intepretacija Marije je drugačna od uradne cerkvene – njegova Marija je odločna, neposredna, ne verjame, da je njen sin božji, a je hkrati mati, ki je svojega sina neizmerno ljubila, čeprav njegovih dejanj ni podpirala. Sprijaznjena z bližajočo se smrtjo želi povedati svojo resnico predvsem zato, ker jo obiskujeta sínova učenca in ji pri zbiranju gradiva za evangelije skušata vsiliti njuno predstavo o odrešenjskem smislu smrti njenega sina. Razhajanje z biblično Marijo predvsem v dogodkih okrog križanja ter njen dvom o smiselnosti smrti svojega sina bi lahko bila za nekoga blasfemija, za drugega pa svoboda umetniškega (po)ustvarjanja.
Objavljeno: 19.09.2016 16:41:28
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:31:31
Bil je fantek, ki sem ga rodila, in zdaj je bil bolj nebogljen, kot je bil takrat. In v tistih dneh po njegovem rojstvu, ko sem ga pestovala in gledala, je bila med mojimi mislimi tudi ta, da bom imela nekoga, ki bo skrbel zame, ko bom umirala, ki bo poskrbel za moje truplo, ko bom umirala. Če bi v tistih dneh samo slutila, da ga bom videla krvavega v navdušeni množici, željni, da krvavi še bolj, bi zajokala, kakor sem zajokala onega dne, in jok bi prihajal iz tistega dela mene, ki je moje bistvo. Vse drugo je zgolj koža, kri in kosti.
in nato