| Žanr | družbeni roman |
| Narodnost | japonska literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 1976 |
| Založba | Mladinska knjiga |
| Zbirka |
Krog |
| Prevod |
Miha Avanzo |
| Ključne besede | Grdost, Japonci, Japonska kultura, Lepota, Mladost, Odnosi, Odnosi med spoloma, Starost, Tatvine, Ženske |
Gimpeija Momoija neustavljivo vleče k zasledovanju deklet, ki mu vzbudijo pozornost, navada pa ga spravlja v zadrego tudi pred samim seboj. Nekoč ga zalezovanje pripelje v položaj, ko postane naključni tat dekleta, ki je vanj od strahu zabrisala torbico, skupaj s svojimi življenjskimi prihranki. Čeprav mu ni bilo do denarja, mu strah in nelagodje zaradi svojega početja ne dopuščata razrešiti krivice. Slaba vest mu vzdramlja čute in že bežne podobe ga vodijo do prepletanja dejanskosti s spomini, fantazijami in sanjami.
Japonski nobelovec Yasunari Kawabata (1899-1972) mojstrsko obvladuje zasuke pripovedi in posveča pozornost pogostim temam svoje literature: iskanje lepote, nelagodje grdega, odnos med starostjo in mladostjo ter nenazadnje ženskim vlogam. Kawabata pri orisu družbenih odnosov ostaja znotraj tradicionalnega, a kljub temu da avtor zavestno daje prednost liričnosti pred družbenim komentarjem, nam skozi njegovo občutljivost pri obravnavi oblik podreditve nakazuje premislek o (ne)naravnosti takšnih razmerij.
Objavljeno: 15.09.2016 09:01:23
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:31:27
“Otroci so korakali proti nebu in se opotekali po sredini ceste. Kljub temu, da so bili tako zatopljeni v svoje norčarije, se jim ni bilo treba bati avtomobilov, kajti na cesti je bilo malo prometa in komaj kaj ljudi. Takšne kraje lahko najdeš celo v diplomatskih četrtih v okolici Tokia.
Po ulici navzgor je prihajala ena sama postava: dekle s psom na vrvici. Ne – tam je bil še nekdo, Gimpei Momoi, ki jo je zasledoval. Vendar je vprašanje, če se ga lahko šteje za polnega človeka, kajti Gimpei se je popolnoma izgubil v dekletu.” (str. 64)
in nato