Spremeni me

Gre za ljubezenski, družbeno angažiran roman s poglavji, poimenovanimi po različnih plesih. In kaj odplešejo glavni junaki? Borut je zelo uspešen na področju marketinga, Monika pri upravljanju s človeškimi viri. Par ima dva otroka, gre za moderno družino, v kateri sta starša prezaposlena, otroci pa so do večera v vrtcu ali pri varuškah. Zabavajo se v nakupovalnih centrih ali vsak za svojim računalnikom, prehranjujejo se “sintetično” in sodelujejo v igrici “Kdo požre več”. Denarja imajo na pretek, klet polno butičnega vina, za darila instalacije znanih umetnikov, prestiž na prestiž pa vseeno ne prinese prave sreče. Borut se vedno bolj zaveda, da aktivno sodeluje v sistemu, ki namesto naravnega ponuja umetno. Umetno je že vse: hrana, voda, lepota, rojstvo, sreča … Kot udeleženec v marketingu Borut poskrbi za propagando vsega tega, “olajšuje nam izbiro”, tudi Monika v svojem poklicu ljudem “pere možgane”. Borut lepega dne zapusti družino, saj želi nekaj spremeniti. Ko se odloči, da bo izstopil iz sistema, to ni tako lahko, saj se izkaže, da so vanj vpeti in v njem izgubljeni tudi njegovi najbližji: družina, prijatelji, starši, uničenje sistema pa ni mogoče, saj ga, ker ga poganja lastna (umetna) inteligenca, ni mogoče več kontrolirati. Je vendarle možno nekje vsaj začeti? Borut tvega vse in se odpove vsemu. Lahko to dejanje posameznika koga ali kaj sploh spremeni?

Pisanje Andreja Blatnika je namenjeno bralcem, ki jim je mar za spremembe, saj nas sooča z zelo natančnimi čutenji sveta. Blatnikovi prikazi realnosti (denimo dajanje narkotikov drevesom pred posegom, naročanje naravne ali sintetične hrane v restavraciji, ponovno navajanje na naravno vodo, digitalizacija čustev) se zdijo kot karikature, a verjamem, da gre prej za vizionarski pogled, ki bi se nas vseh moral dotakniti in nas, kot se to zaželi v naslovu, spremeniti.