| Žanr | družbeni roman, družinski roman (tudi rodbinski), povest, zgodovinski roman |
| Narodnost | romunska literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2016 |
| Založba | Modrijan |
| Zbirka |
Bralec |
| Prevod |
Aleš Mustar |
| Ključne besede | Duhovi, Legende, Ljudsko izročilo, Magija, Mitologija, Podeželje, Revščina, Rodbine, Zgodovinski roman |
Ta kratek roman (slikovita povest) je spleten iz vsemogočih ljudskih pripovedk nekdanjega romunskega podeželja. Prepletajo se preprosto vsakdanje življenje izolirane romunske vasice in nadnaravni pojavi, trdo življenje, revščina in pravljična moč ljudskega izročila. Skozi pripovedovalčeve oči nas potegne v mitološki svet duhov in magije, prvobitni in otroški svet, ki pa ga ne presoja in se ne obremenjuje s tem, kaj je res in kaj fikcija. Tak prečudovit lirični svet obstaja, pa čeprav le v povesti, in se iz roda v rod s pripovedovanjem ohranja skozi generacije.
Objavljeno: 28.08.2016 11:45:16
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:31:15
Toda govorilo se je, da je iz njegove palice prišel nekakšen grom ali val, zelen izcedek travnate barve, ki je zverema iz teles vzel življenje in ju spremenil v kamen. Od daleč naj bi to videl Niculae, mož, ki je kopal vodnjake in je prav takrat hodil po hribu, in ta je ljudem natančno opisal, kako je prišlo do preobrazbe iz zveri v skalo, ne da bi se mu to zdelo kaj posebej čudnega, saj je tudi vodnjakar poznal nekaj urokov, s katerimi so se stvari spreminjale v kamen. Stara Firovka, ki je znala prerokovati iz pšeničnih zrn, ki je znala drugega uročiti z listi mandragore ali na dan Janeza Krstnika brati prihodnost iz ledu, ki je sprva, v prvih stotih letih svojega življenja, prihodnost napovedovala iz kokošjega drobovja, še nikoli ni slišala, da bi kak človek imel toliko moči nad naravo, da bi rise spremenil v kamen.
Ko je prišla pomlad, so ljudje na Constantina Berco začeli gledati kot na enega izmed njih, čeprav so o njem krožile različne govorice. Jasno je bilo, da si ni dobro biti v laseh s človekom, ki šepa, strelja s puško, dela vraže s svetlobo in s palico kliče strele.
(str. 30-31)
in nato