Človeški madež

Že naslov je pomensko večplasten, kot je večplastna tudi zgodba tega vélikega romana: najbolj dobesedna razlaga ga razume kot madež, ki je ostal kot corpus delicti na oblačilih Monice Lewinski tistega, zdaj že davnega leta 1998, v katerem se dogaja Rothova pripoved. Lahko pa bi naslov razumeli tudi kot madež na duši, madež na dobrem imenu, tudi madež na družbi, ki je pripravljena uničiti posameznika ob vsaki priložnosti …
Nathanel Zuckermann, pisateljski lik, ki povezuje Ameriško trilogijo (druga dva romana sta Ameriška pastorala in v slovenščino neprevedeno delo I Married a Communist, Poročila sem komunista), pripoveduje dramatično zgodbo univerzitetnega profesorja in dekana Colemana Silka, ki mora zaradi neumestne, kmalu se izkaže, da naravnost ironične obtožbe, zapustiti fakulteto; spusti se v ljubezensko razmerje s pol mlajšo Faunio Farley, ki, podobno kot on, ne more ubežati preteklosti. Roman je neusmiljena kritika ameriške in nasploh zahodne družbe v času prehoda v 21. stoletje; mojstrski slog prinaša originalno vsebino, ki odpira različna etična vprašanja; zgodba je napeta, z nezgrešljivimi elementi grške tragedije, knjiga je neodložljiva.
Sam po sebi dober film z Anthonyjem Hopkinsom in Nicole Kidman seveda ne zmore zajeti vseh vsebinskih tančin romana.
Škoda, da je Philip Roth, dolgoletni kandidat za Nobelovo nagrado, leta 2010 deklarativno izdal svoj zadnji roman, Nemesis; neprecenljivo bi bilo brati njegov prikaz sedanjega sveta.