| Žanr | družbeni roman |
| Narodnost | angleška literatura |
| Kraj in leto izida | Maribor, 2008 |
| Založba | Obzorja |
| Prevod |
Špela Vodopivec |
| Ključne besede | Dobrodelnost, Ločitev, Problemi, Smisel, Zakonsko življenje |
David Grant, “večno besen” občasni pisec kolumn za lokalni časopis, in njegova žena Katie Carr, zdravnica, mati dveh otrok in na splošno nezadovoljna s preteklimi 20. leti svojega zakona, živita udobno življenje srednjega razreda. Vendar imata hudo zakonsko krizo. Njuna komunikacija poteka samo še v zafrkljivem, poniževalnem tonu in Katie se želi ločiti. Omisli si ljubimca, saj se želi počutiti spet “živa” in privlačna. A stvari se obrnejo, ko “najbolj besen človek v Hollowayu” spozna duhovnega zdravilca DobroVest in ugotovi, da je živel in razmišljal popolnoma nesmiselno. Ko David začne iskati možnosti, kako biti boljši, skliče celotno sosesko in jih prosi, naj v svoje domove sprejmejo brezdomce. Otroka sta se primorana družiti z vrstniki, s katerimi se nihče drug noče, kosila in družinsko imetje kljub brezposelnosti razdaja drugim. Vse to zelo težko spremlja Katie, ki se sprašuje, ali je zaradi tega, ker se ne strinja z njim, slab človek. Je zato, ker ima ljubimca in marsikaj prekriva otrokoma, slab človek? Je zdravnica, ki stalno rešuje življenja, a ni prepričana, da svoje premoženje želi deliti z drugimi, slab človek?
Objavljeno: 02.08.2016 14:22:02
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:30:57
“Zdaj sva še bolj v strateški fazi. Trenutno nimava nobenih konkretnih projektov, samo razmišljava”.
“Aha. O čem pa razmišljata?
“Razmišljava, kako bi prepričala ljudi, da bi podarili ves svoj finančni presežek, torej vse, kar presega povprečno plačo. Zdaj sva šele pri izračunih.”
“In kako vama gre?”
“Saj veš, kako je s tem. Naporno je. Je precej bolj zapleteno, kot se morda zdi.”
Nič si ne izmišljujem, Dejansko govori, kar berete, v resničnem življenju, v Curry Queenu.
“Aja, zdaj sva se ubistvu spravila k pisanju knjige”
“Knjige.”
“Ja. Naslov bo “Kako biti dober”. Govori o tem, kako bi morali živeti, in nudi predloge. Na primer, da bi ljudje jemali k sebi brezdomce, darovali denar, kako bi rešili probleme, kot so lastništvo zemlje in, ne vem, revščino tretjega sveta in tako naprej”.
“Torej sta jo namenila nometarnemu skladu?”
“Ne, ne. Ljudem, kot sva midva. Ker včasih smo zmedeni in ne vemo, kako in kaj, a ne?”
(str. 211-212)
in nato