Slab značaj
Žanr | kratka zgodba |
Narodnost | španska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2016 |
Založba | Modrijan |
Zbirka |
Svila |
Prevod |
Ferdinand Miklavc |
Ključne besede | Kriminalci |
Žanr | kratka zgodba |
Narodnost | španska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2016 |
Založba | Modrijan |
Zbirka |
Svila |
Prevod |
Ferdinand Miklavc |
Ključne besede | Kriminalci |
Moram priznati, da si Mariasa nisem nikoli predstavljal kot avtorja kratkih zgodb. Dozdevalo se mi je, da je za njegov izraz potrebna daljša besedilna forma. Seveda je bil to račun brez krčmarja, saj do nedavnega še nisem prebral nobene njegove kratke zgodbe, ker nobena od njih še ni bila prevedena v materinščino. S Slabim značajem se je spremenilo tudi to, saj smo zaradi Ferdinanda Miklavca dobili vpogled tudi v ta del avtorjevega opusa. Po samem slogu pisanja se bistveno ne razlikuje od avtorjevih obsežnejših del, je pa v njej nekoliko manj zastranitev, kakor v slednjih, kar, glede na sam obseg literarnega dela, ni presenetljivo. Marias tudi v kratkih zgodbah ne odstopa od glavnega predmeta svoje obravnave, ki je človekova notranjost, njene temne plati in dejanja, v katera nas usoda, ki jo, vsaj kar se konkretnega avtorja tiče, v glavnem kreiramo sami, tudi vodi. Slab značaj je literarno doživetje, ki bi ga ne smel izpustiti noben zaprisežen ljubitelj Mariasovega dela, prepričan pa sem, da bo prav z njim avtor (na naših tleh) pridobil še precej novih. Morda ravno zaradi njegove neobsežne konkretnosti. Odvisniki bi temu rekli: “Šus v žilo!”
Objavljeno: 29.07.2016 17:30:55
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:30:56
Bil je eden tistih ošabnih ljudi, ki niso sposobni spremeniti svojih despotskih navad, čeprav so zelo daleč od kroga petstotih milj, v katerem imajo vpliv njihovi nejasni in zagotovo sleparski posli. Bil je lastnik nekega časopisa v Tuscaloosi ali v Chattanoogi ali v samem Tupelu, ne spominjam se, vse te kraje je imel ves čas na jeziku. Menda je hotel, da bi kraj, za katerega gre, spremenil ime v Georgeville, in ker v tej nameri ni uspel, svojega časopisa ni hotel krstiti po mestu in ga je imenoval po svojem krstnem imenu: nič manj kot The George Herald, vsakdanje in tipografsko maščevanje. (str. 37)