Izvir

Roman ameriške pisateljice, sicer Rusinje judovskega porekla, velja za kultno in eno nabolj branih knjig v Ameriki, ki je bila in še je tudi velika prodajna uspešnica.
Osrednje prizorišče tega precej obsežnega romana je New York nekje v zgodnji prvi polovici 20. stoletja. V tem zgodovinskem času tridesetih let mesto postaja in se razvija v središče ne le Amerike, temveč tudi sveta. V najširšem pomenu besede. New York je v fazi bliskovitega vzpona, ki je posledica spreminjajoče se družbe, vse bolj osredotočene na tehnični napredek, kapital, tržni liberalizem.
Zgodba je zgrajena okrog peščice osrednjih likov, z arhitektom Howardom Roarkom na čelu, ki predstavlja avtoričinega idealnega človeka. Je izrazit individualist, racionalist, egoist, samozadostnež, človek, ki najbolj ceni poštenost, pravičnost, neodvisnost, ponos, delavnost, osebno integriteto, izrazito prezira kolektivizem, ne glede na osnovno idejno izhodišče, je načelen, drugačen in zato tudi tako zelo moteč, odvečen za okolje, v katerem živi in dela. Tu je še glavni ženski lik, Dominica Francon, usodna (bogata) ženska, ki ga noro ljubi in on njo, a je njun odnos precej zapleten, pa Peter Keating, neuspešen družbeni povzpetnik, sicer tudi arhitekt in Howardov kolega, medijski mogotec Gail Wynand, ki izhaja iz družbenega dna in gre za to, da bi uspel, preko vsega in vseh, tudi sebe. Ta krog zaključuje Ellsworth Toohey, pohlepni prisklednik, ki skuša manipulirati z vsemi in jih izigrati. V ozadju teh osebnosti (ki so zelo črno-belo zastavljene zastopnice avtoričine osnovne ideje) se razvija zgodba – tako njihova lastna kot sploh ozadje novonastajajočega družbenega razreda, družbenega stanja in prihodnje (kapitalistične) smeri. Obsežno branje, ki pa je napisano tako, da enostavno vleče.