| Žanr | življenjepis / biografija |
| Narodnost | slovenska literatura |
| Kraj in leto izida | Tržič, 2010 |
| Založba | Učila International |
| Ključne besede | Družinski odnosi, Nasilje, Otroci, Rejništvo, Sirote, Spomini, Vzgojni zavodi, Zakoni, Življenje |
Neira Mikič se je kot otrok znašla v rejništvu. V drobni knjižici prikazuje stiske otrok, ki iz različnih vzrokov ne morejo živeti pri svojih starših. A tudi v rejniških družinah ni vse tako, kot bi moralo biti … Nasilje velikokrat rodi upor; trpljenje, nesprejetost, nerazumljenost, pomanjkanje ljubezni, topline in varnosti nekatere otroke pripelje na stranpoti … A Neira Mikič je z vztrajnostjo, močjo, delavnostjo in neomajnim upanjem dosegla veliko. S knjigo je dala glas vsem rejniškim otrokom, ki svoje stiske še niso izpovedali.
Objavljeno: 13.07.2016 09:08:46
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:30:44
Kot majhno dete z nasmejanim obrazom sem stekla v sobo k Daniju in mu razložila, da sem noseča. Moje veselje pa ni dolgo trajalo, saj mi je mrtvo hladno odgovoril, da tega otroka ne bom rodila, ker ga on noče. To je bil še hujši hladen tuš, kot tisti dogodek z Martino, ki je še vedno ostal nekje v meni. V tistem trenutku sem se jasno postavila zase in mu odgovorila, da bom tega otroka rodila, ker ga jaz želim roditi in da zaradi mene on lahko takoj odide iz mojega življenja – toda otroka bom imela. Odšla sem iz sobe in zaključila pogovor. Rekel ni nič. (str. 50)
in nato