| Žanr | mladinski roman |
| Narodnost | nemška literatura |
| Kraj in leto izida | Celje, 2014 |
| Založba | Celjska Mohorjeva družba |
| Prevod |
Alenka Novak |
| Ključne besede | Medosebni odnosi, Pravljica, V otroškem leposlovju |
Nemška pisateljica Angelika Zollner piše prozo in poezijo. V knjgi Rdeča hiša ali Skrivnost živih besed se prepletata dve zgodbi. Zgodba o dečku Martinu, ki vsako leto med počitnicami na Švedskem odkriva pravljičnost dežele trolov in jezer, ter zgodba o ljudeh, ki so živeli v stari in razpadajoči rdeči hiši v bližini dečkovega poletnega bivališča. Martin ima prvo leto v šoli težave s komunikacijo s sošolci in branjem, dokler med poletjem na Švedskem ne naleti na starega pastirja Johanna s čredo ovac, ki mu po delih začne pripovedovati zgodbo o ljudeh, ki so nekoč živeli v rdeči hiši. Martina prijateljstvo z Johannom ozdravi težav z branjem. Tudi v zgodbi, ki jo pripoveduje pastir Johann, se Frithjof samo s pomočjo Liv lahko začne spet smejati. Tako zgodba o dečku Martinu, kot zgodba o ljudeh, ki so živeli v rdeči hiši, kažeta na to, da težave v življenju lahko rešimo samo s pomočjo zaupanja in pravih prijateljstev. V knjigi posebej izstopa poetični jezik, ki še poudari pomembnost vsakodnevnih malenkosti. Spremno besedo h knjigi je napisala Ana Kranjc.
Objavljeno: 11.07.2016 08:08:00
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:30:41
“Ko so prvi jutranji ptiči uglasili svoje pesmi, je Johann vstal, šel po posodo za umivanje in jo napolnil s svežo vodo iz vodnjaka. Vodovoda si ni dal napeljati. Na stara leta ni potreboval veliko. Na razkošje se ni mogel več navaditi. In kaj bi rekel njegov vodnjak, h kateremu je zahajal vsak dan, leto za letom? Bi ga zdaj lahko zapustil in dovolil, da se izsuši? Bi mu še lahko pogledal v obraz, ko bi nosil vedra, spustil prvo na palici in bi se mu oči zrcalile v jasni, neizprosni vodi.” (str. 40)
in nato