| Žanr | spomini, življenjepis / biografija |
| Narodnost | slovenska literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2013 |
| Založba | ŠENT - slovensko združenje za duševno zdravje |
| Ključne besede | Bolniki, Pisanje, Shizofrenija, Spomini, Ustvarjalnost |
Iskrena življenjska zgodba učiteljice in knjižničarke, ki je zbolela za shizofrenijo. Vsak stavek, ki ga boste prebrali, je jasen in čist kot svetlikajoč se biser (pa čeprav avtorica tu in tam zapiše jast namesto jaz – opozorilo za jezikovne puriste). Razmišljanja Lidije Maričič so dragocen prispevek k preseganju stereotipov in predsodkov, ki so povezani s to boleznijo. Je tudi izjemna opisovalka notranjih svetov, občutkov in čustev, kar bralcu posredno omogoči, da spozna, kako svet doživljajo malo ‘posebni’ ljudje.
Objavljeno: 08.07.2016 09:20:19
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:30:39
Nisi glih ‘frajer’, če se zdraviš za shizofrenijo. Še huje je, če si bil kar šestkrat ali večkrat v bolnišnici. Vse skupaj bi najraje potlačil v podzavest in pozabil. O tem ne govoriš. Skrivaš, pa vendar te izda begajoč pogled in tresoče roke. Jast se ne želim skrivati. Jast želim govoriti, pisati in se pojavljati v javnosti. Zavedam se dejstva, da duševna bolezen lahko izgubi moč uničujoče socialne izključenosti, samote in pridiha strašljivega, samo če bomo odkrito in na glas govorili o težavah in načinih ter možnostih učenja življenja z njo. Nihče od nas je ni hotel. Tako kot je noče nihče od vas. Kljub enaindvajsetemu stoletju v sporazumevanju z nami, duševnimi bolniki, še vedno čutim neprijetno zadržanost. Prepričana sem, da se bo tančica, ki ovija te bolezni, nekega dne strgala, če jo bomo začeli jemati kot del, čeprav drugačen, vsakdanjega življenja. (str. 36)
in nato