Lažna fikcija

Luis Chaves je še živeči kostariški pesnik, pisatelj in prevajalec. Prejel je veliko nagrad, izdal pa pesniške zbirke El Anónimo (1996), Los animales que imaginamos (1997), Historias Polaroid (2001), Chan Marshall (2005), Stroj za ustvarjanje megle (2012). Trenutno piše tretji roman in je štipendist Berliner Kunstlerprogramm-a. Pričujoča pesniška zbirka je bila izdana ob Beletrininih Dnevih poezije in vina v letu 2015. Četudi so pesmi postavljene v pesniško “oblekico” (svojstvena kitična razporejenost), gre povečini za prostoverzne vsakodnevne impresije, za razmišljanja o “svetu, ki se vrti tako hitro, da se zdi, kot bi se ne premikal”, za jezikovno preproste pesmi brez preobloženih metaforičnih vrivkov. Pesem tli pod srcem, ki se zdi kot “avtomobilska vrata, ki se znajo le zapirati.” Ampak… “poskus rekonstrukcije je vendarle mogoč” in prosti verz “nudi udobje”, v katerem “nekje v prihodnosti čaka jutro” in četudi se zdi literatura le “krčenje gozdov”, je pesnik tisti, okoli katerega se nekega dne morebiti obeta “svetniški sij”.