Ženske
Žanr | družbeni roman, erotični roman, spomini |
Narodnost | literatura ZDA |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 1984 |
Založba | Državna založba Slovenije |
Prevod |
Miha Avanzo |
Ključne besede | Erotika, Spolnost, Ženske |
Žanr | družbeni roman, erotični roman, spomini |
Narodnost | literatura ZDA |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 1984 |
Založba | Državna založba Slovenije |
Prevod |
Miha Avanzo |
Ključne besede | Erotika, Spolnost, Ženske |
Knjigo z naslovom Ženske je kultni ameriški avtor in eden izmed velikanov literature 20. stoletja, Charles Bukowski, spisal v stilu težnje po preživetju in golem nizanju dejstev, brez olepševanj. Razmišljam, da je avtorjev značilni slog v romanu tako prostaški, da bi Bukowskega kakšni starši svojim najstniškim bralcem gotovo prepovedali, prav zaradi tega pa je bil in je še danes mlajšim generacijam privlačen in zanimiv. Bukowski je tako spisal tekst, ki je hvalnica vsemu ženskemu in ob enem izpostavitev vsega, kar nežnejši spol dela hinavski, neulovljiv in podrejen. Kot je zapisal Bukowski sam (in na žalost odraža tudi večinski odnos današnje moške populacije do žensk): “Dobrih žensk sem se vedno bal – kajti dobre ženske hočejo tvojo dušo, tisto, kar je ostalo od moje, pa sem hotel obdržati zase.” Popisal je ženske, ki jih je imel in ljubil ter obrazložil zakaj, če sploh, so one ljubile njega. Roman je pri nas izšel leta 1984, v zbirki Dotik, s katero je DZS takrat bralcem bližala erotično literaturo. Branje za vse ljubitelje Bukowskega in tiste, ki se bodo v njegov toplo osebni, grobi, a unikatni pisateljski stil še zaljubili, nikakor pa ne bo primerno za vse oboževalke novodobnih erotičnih trilogij!
Objavljeno: 22.06.2016 16:31:20
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:30:29
“Lydia je prišla pozno. Skozi vrata je stopila kot kakšna igralka. Prva stvar, ki me je takoj zbodla v oči, je bil njen ogromni kavbojski klobuk z vijoličastim peresom za trakom. Ni se zmenila zame, takoj je prisedla k mlademu prodajalcu v knjigarni in se zatopila z njim v pogovor. Začel sem več piti in iz mojih besed je izginilo precej zanosa in humorja.”
(str. 14)