| Žanr | družbenokritični roman |
| Narodnost | angleška literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2013 |
| Založba | Center za slovensko književnost |
| Zbirka |
Aleph |
| Prevod |
Suzana Tratnik |
| Ključne besede | Maščevanje, Nasilje, Ženske |
Kontroverzni roman je zgodba o ženski. Ženski, ki ima dovolj. Njeno ime je Bella in celo njeno življenje je bila podvržena različnim oblikam moškega nasilja. Po obisku in vzpodbudi iranskega jasnovidca se odloči, da ne bo več žrtev. Plenilci, ki nanjo prežijo postanejo njen plen. Belli ni mar za dostojnost, do spolnih in moralnih iztirjencev ne čuti več strahu. Ubija jih filmsko, nenadno, vse njene žrtve umrejo z izrazom presenečenja na obrazu. Da jim je to storila ona, ženska. Ni več nemočna žrtev, ki ji usodo krojijo moški. Je ženska, ki svojo fizično krhkost spretno uporabi kot orožje. In žrtev ji zlepa ne zmanjka.
Helen Zahavi je roman objavila leta 1991 v Veliki Britaniji in sprožila plaz zgražanja in pohval. Za svojo knjigo pravi: »Za razliko, enkrat ženska preživi. Zelo sebična ženska, ki pa bi raje bila mesar kot pa jagnje.«
Objavljeno: 22.06.2016 15:18:31
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:30:28
Pogledala ga je. Bil je zelo majhen moški. Manjši ko je moški, večji je njegov ego. To je pogosto opažala. Vsi so to opažali. Ne potrebuješ nobenega daru, da bi to opazil. Saj ne, da bi čutila odpor do majhnih moških. Ne kaj preveč. Ne kaj posebej. Ne, razen če mislijo, da jo bodo imeli. Če mislijo, da jo bodo imeli, če postanejo preveliki za svoje drobne čeveljce, če mislijo, da bodo splezali na škatlo od pomaranč in imeli to Bello, potem se ji nekaj zameri. Ta nesramnost. Ta samozavajajoča drznost.
in nato