| Žanr | zgodovinski roman |
| Narodnost | francoska literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2016 |
| Založba | eBesede |
| Zbirka |
Besede |
| Prevod |
Živa Čebulj |
| Ključne besede | Kiparji, Umetnost |
Michelangelo Buonarroti, slavni italijanski kipar, se odzove povabilu sultana Bajazita II., zapusti Rim in se skrivoma odpravi k Velikemu Turku v Kostantinopel, da bi tam zgradil most preko Zlatega roga, za katerega je predhodni načrt, ki pa ga oblasti niso odobrile, izdelal že Leonardo da Vinci. To stori iz potrebe po denarju, iz maščevanja svojemu papežu Juliju II., ki ga ne podpre v načrtih, pa tudi, da bi v slavi presegel in nečimrno dokazal umetniško premoč na Leonardom. Izziv, ki ga je bil sprejel, je bila nespametna odločitev. Ranjen, razklan, zlomljen in brez denarja pobegne nazaj v Rim. Z izjemnim občutkom za ritem in jezik, s poetično noto zapisan roman je delo Mathiasa Enarda, francoskega pisatelja, ki v svojem pisanju raziskuje sredozemski prostor, stike različnih kultur, vzporedno pa tudi globine človeka in njegove globoke notranje rane, ki mu preprečujejo svobodno ljubiti. Mehka, začarana izkušnja branja.
Objavljeno: 14.06.2016 12:04:42
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:30:24
Pod središčnim lokom s tanko rahlo krivino, da je skorajda nezaznavna, se bočijo štirje kratki loki, počivajoč na močnih stebrih, katerih trikotni boki kakor bastijoni parajo vodni tok. Na nevidno utrdbo, ki komajda sega preko višine valov, se opira veličastna ploščad in nežno povezuje bregova, spremljajoč razlike med njima. Roki, z veličastno kretnjo položeni na gladino, lahkotna skladna prsta, ki se stikata. / Vezir Ali paša je osupel. / Bajazit bo navdušen. / Michelangelo je svoje študije in risbe predal maketarjem in inženirjem, nadzoroval je izdelovanje pomanjšanih modelov in velikih plošč za predstavitev sultanu. Izredna čast: kipar sam je povabljen, da vladarju osebno razkrije svoje delo. Treba je razrešiti še vprašanje opornikov in cestišča, s tem se bosta ukvarjala šehremini in mohendesbaši. / Florentinec je izpolnil svojo pogodbo: naredil je načrt mostu preko Zaltega roga, pogumnega in političnega; daleč od da Vincijeve drznosti, daleč od urejenih krivulj starega Konstantinovega viadukta, onkraj klasikov. V tem mostu je vsa njegova energija. Delo je podobno Davidu: v njem prebereš moč, mirnost in možnost viharja. Svečan in lahkoten hkrati.
in nato