| Žanr | kriminalni roman |
| Narodnost | srbska literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2022 |
| Založba | Mladinska knjiga |
| Zbirka |
Krimi |
| Prevod |
Tanja Bulajić |
| Ključne besede | Beograd, Kriminal, Politika, Umori |
Umor. Dva. Politika. Kriminalno podzemlje. Maščevanje. Zlatniki izpred stoletij. Zlo, ki je nastalo v nedavni preteklosti. Sedanjost. Korupcija. Podtikanja. Laži. Prevare. Beograd. In Nikola Bobić, nekdanji tožilec, zdaj odvetnik na lovu za resnico, in pol državnega aparata ter visokih državnih in verskih dostojanstvenikov na lovu za njim.
Po umoru politika hitro najdejo osumljenca za zločin. Državna tožilka naprosi odvetnika Nikolo Bobića, naj bo njegov zagovornik, zaradi njunega prijateljstva pa naj bi bil osumljenec tudi hitro obsojen, saj je v državi politična situacija vroča in pred vrati so volitve. Nikola sicer privoli v sodelovanje, a kmalu postane sam tisti, ki ga preganjajo in iščejo.
Miodrag Majić, beograjski sodnik in predavatelj ter avtor številnih strokovnih člankov in publikacij, avtor bloga, kjer piše o korupciji, politiki in tudi srbskem sodstvu, je spisal psihološko mojstrski prvenec, v katerem niti ena stran ni odveč.
Objavljeno: 02.08.2022 14:19:39
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:49:55
Je mogoče, da je bil tako zaslepljen, da je prezrl poglavitne stvari? Je mogoče, da ni opazil Alenovega občasnega bosanskega naglasa? In kako je lahko prezrl dejstvo, da nikoli ni hotel na sojenja posiljevalcem, pri čemer se je vedno opravičeval, da ima pomembnejše opravke? Ali res v nobenem trenutku ni posumil v razloge Alenovega zanimanja za Draganovo obrambo? In da ni pomislil, da je ravno on Bušatliji posredoval grozilna sporočila! Jebenti, kako sem bil nor, je obupano pomislil. In kaj mi zdaj pomaga, da vse to vem, ko pa Brankovo truplo že plava v nekem mulju, kje bom kmalu pristal tudi sam?
(str. 403)
in nato