| Žanr | humoristični roman, ljubezenski roman, mladinski roman |
| Narodnost | literatura ZDA |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2016 |
| Založba | Mladinska knjiga |
| Zbirka |
Odisej |
| Prevod |
Andrej Hiti Ožinger |
| Ključne besede | Geniji, Humor, Ljubezen, Odraščanje, Prijateljstvo |
Imate ljubezenske težave? Ni problema, rešitev je na vidiku – vse, kar morate storiti, je, da vnesete svoje in njene/njegove podatke v edinstveno matematično enačbo, in ta bo namesto vas predvidela, ali se bo zveza obnesla ali ne. Na to vsaj upa Colin, sedemnajstletni nekdanji čudežni deček iz Čikaga, ko ga zapusti že devetnajsto dekle z imenom Katherine po vrsti. Da bi ga čimprej potegnil iz obupa ob koncu zveze, ga prijatelj Hasan prepriča v “roadtrip”, potovanje z avtomobilom. Znajdeta se nekje na ameriškem podeželju, kjer dobita svoje prvo počitniško delo pri bogati materi simpatične punce – ki pa ji začuda ni ime Katherine … Bo tu Colinu uspelo dokončati enačbo in si s tem potrditi, da ga še čaka pomembna prihodnost? Roman avtorja priljubljenih del Krive so zvezde, Kje si, Aljaska in Lažna mesta nas s tem romanom zapelje v lahkotnejše in zabavnejše vode, in po tem, ko bomo pred knjigo preživeli prenekateri trenutek z nasmehom na obrazu, mu tega verjetno ne bomo zamerili.
Objavljeno: 30.05.2016 14:07:10
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:30:17
“Starši si o Colinu do nekega junijskega jutra nikoli niso mislili nič drugega, kot da je normalen otrok. Petindvajsetmesečni otrok je sedel v svojem otroškem stolčku in jedel zajtrk nedoločljivega rastlinskega izvora, medtem ko je oče na drugi strani male kuhinjske mize bral Chicago Tribune. Colin je bil za svojo starost suhljat, vendar velik, z gostimi rjavimi kodri, ki so mu z einsteinovsko nepredvidljivostjo štrleli iz glave.
“Trije mrtvi, preživel nihče,” se je oglasil, ko je pogoltnil grižljaj. “Nočem več zelenjavico,” je dodal v zvezi z zajtrkom.
“Kaj si rekel, mali?”
“Trije mrtvi, preživel nihče. Hočem pomfri, prosim hvala.”
Oče je obrnil časopis in se zastrmel v naslov nad pregibom na prvi strani. To je bil Colinov prvi spomin: kako je oče počasi spustil časopis in se mu nasmehnil. Njegove široko odprte oči so izdajale presenečenje in veselje, nasmeha pa ni mogel zadržati. “CINDI! FANT BERE ČASOPIS!” je zavpil.” (str. 23-24)
in nato