| Žanr | družbeni roman, modernistični roman (vezan na nastanek v času modernizma, lit. usmerjenost) |
| Narodnost | angleška literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2013 |
| Založba | Študentska založba |
| Zbirka |
Knjižna zbirka Beletrina |
| Prevod |
Jana Unuk |
| Ključne besede | Amatersko gledališče, Angleška kultura, Medosebni odnosi, Modernizem, Podeželje |
Roman se dogaja v toplem junijskem dnevu l. 1939, kjer v starodavni angleški vasici pred hišo plemiške družine Oliver vaščani uprizorijo vsakoletno zgodovinsko igro. Tokrat igra govori o razvoju angleške civilizacije in literature, igralci pod taktirko gospodične La Trobe bolj ali manj uspešno izvajajo svoje vloge v čast in zabavo angleške visoke družbe. V odmorih, med dejanji pa glavni protagonisti romana, člani družine Oliver ter njihova naključna gosta, radoživa gospa Manresa in njen mladi prijatelj, razrešujejo svoje stiske in konflikte. V tem svojem zadnjem romanu, v katerem se prepletajo proza, poezija in dramatika, avtorica govori o ženski emancipaciji, ujetosti v zakon in materinstvo, o starosti in minevanju, o homoseksualnosti, pa tudi o lepoti in večnosti narave ter nas še poslednjič popelje v svoj domišljijsko bogat, prefinjen, nekonvencionalen svet izjemne literarne ustvarjalnosti.
Objavljeno: 26.05.2016 13:03:13
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:30:15
To je bila potemtakem njena igrica! Da nas razkrije, takšne, kakršni smo, tukaj in zdaj. Vsi so se nameščali, si gladili lase, mencali; roke so se privzdignile, noge premaknile. Celo Bart in Lucy sta se obrnila stran. Vsi so se izmikali in zaslanjali – razen gospe Manresa, ki je ogledalo ko je obsedela nasproti svojemu odsevu v njem, uporabila kot ogledalo; potegnila je ven svoje zrcalce; napudrala si je nos in popravila koder, ki ga je razmršila sapica, nazaj na svoje mesto. “Sijajna!” je vzkliknil stari Bartholomew. Samo ona je brez sramu ohranila svojo istovetnost in se, ne da bi trenila z očesom, soočila s seboj.
in nato