Družina Gucci je skozi čas vedno dvigovala prah s svojimi dosežki, posli na robu zakonitega, ljubezenskim, ekskluzivnim in ekstravagantnim življenjem. V zabavni industriji še vedno odmeva film “Hiša Gucci” z oskarjevsko zasedbo, pred nami pa je knjiga, ki precej bolje, realneje, kronološko in naslonjeno na številne vire, popiše zgodovino družinskega podjetja, ki jo je pričel Guccio Gucci s prodajo usnjenih torbic. Knjiga nima tendenc po izmišljanju, saj je življenje dinastije Gucci dovolj zanimivo samo po sebi in si lahko dovoli biti suho dokumentarno. Pisateljica je tudi sama opravila ogromno intervjujev s še živečimi Gucciji in njihovimi nekdanjimi sodelavci, obema direktorjema, kreativno direktorico in drugimi. Piska je sicer novinarka in Milančanka, znane so ji številne anekdote. Tako spremljamo pot vseh Guccijevih otrok, še posebej Aldove in Rodolfove, ki sta razširila ponudbo artiklov in trgovino po svetu, (pa tudi Rodolfovo igralsko kariero), v tretji veji pa bolj kot ne, sovražni “pokol” sinov in nečakov za imovino, kjer sta v ospredju: tožba s Paolom in Maurizijev prevzem poslov ter atentat nanj, za katerim stoji njegova bivša žena, Patrizia Reggiani. Knjiga sledi tudi nadaljevanju usode hiše Gucci, ki danes zaradi nespametnega upravljanja, ni več v rokah družine, rešila sta jo Domenico de Sole in Tom Ford. Beremo tudi o pomembnih oblikovalcih, dokupovanju modnih znamk, še živečih Guccijih, od katerih se jih še nekaj oklepa izvirne obrti z usnjenimi izdelki, sedaj v butičnem obsegu. Izvemo veliko o sojenju Patrizii, ki je medtem že izpuščena iz zapora, kako živi sedaj, pa tudi o usodi mnogih, ki so bili povezani z usodno hišo, ki pa nečesa paradoksalno ni izgubila. Ni izgubila sinonima, sinonima za srečno, glamurozno, malce utrgano, a brezskrbno življenje.
Objavljeno: 03.07.2022 19:42:44
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:49:54