Obljuba : rekviem za petdeseta leta
Žanr | družbenokritični roman |
Narodnost | češka literatura |
Kraj in leto izida | Celje, 2015 |
Založba | Celjska Mohorjeva družba |
Prevod |
Nives Vidrih |
Ključne besede | Družbeni odnosi |
Žanr | družbenokritični roman |
Narodnost | češka literatura |
Kraj in leto izida | Celje, 2015 |
Založba | Celjska Mohorjeva družba |
Prevod |
Nives Vidrih |
Ključne besede | Družbeni odnosi |
Češkoslovaška, Brno, v zgodnjih petdesetih letih prejšnjega stoletja. Preplet nenavadnih usod, zgodb ljudi tedanjega časa, ki včasih delujejo prav nadrealistično tako, da bralca velikokrat prisilijo v razmišljanje in tehtanje o resničnosti ali fikciji zapisanega. Osrednji lik zgodbe je brnski arhitekt Modrinček, ki je zenit svojega arhitekturnega ustvarjanja dosegel v času nemške okupacije. Takrat je za visokega nemškega oficirja zgradil vilo in s tem zapečatil svojo usodo v novih, povojnih časih in razmerah. Da bi rešil svojo sestro iz rok novega, povojnega režima, se udinja in hodi po meji moralnega in realnega, kot si jo zamišlja sodobni človek. Prav ti sprehodi njegovega uma in dejanj ter različne perspektive opisov dogajanja pred bralce prinašajo različna vprašanja.
Kljub vsebini, ki na trenutke deluje moreče, pa je v pisanju pogosto občutiti nekakšno lahkotnost, ki spominja tudi na slog znanega češkega Švejka. In če se je Švejkova zgodba dogajala v prelomnih časih prve svetovne vojne, se ta dogaja v za tedanjo Češkoslovaško nič manj prelomnih časih totalitarnega režima, v katerem se kaže prava vrednost posameznika in njegovega bivanja.
Objavljeno: 09.05.2016 08:04:38
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:30:04
Tako je pač namerilo. Prvotna namera in potem naključje in druge okoliščine, eno z drugim, in glej, samo obračunavanje z morilcem Modrinčkove sestre je navsezadnje preraslo v velik arhitekturni in v bistvu tudi človekoljuben projekt. Saj to ni bila samo eksperimentalna podzemna hiša z avtonomnimi bivalnimi enotami.
Kaj pa še, madona?
Sram me je povedati – utopični otok. Podzemni utopični otok! Modrinček je navsezadnje to dojel kot svoje poslanstvo.