Človek s pogledom
Žanr | družbeni roman, fantastični roman |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Maribor, 2016 |
Založba | Litera |
Zbirka |
Piramida |
Ključne besede | Hipnoza, Mariborčani, Parapsihologija |
Žanr | družbeni roman, fantastični roman |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Maribor, 2016 |
Založba | Litera |
Zbirka |
Piramida |
Ključne besede | Hipnoza, Mariborčani, Parapsihologija |
V studenški predel Maribora pride gostovat hipnotizer. Telovadni dom, v katerem izvede svoj program, zgori, sam izgine ali umre v požaru, hipnotizirani prostovoljci se ne vrnejo v svoj prejšnji svet, letijo po zraku, pripovedujejo o vzporednih svetovih, živijo nove resničnosti, primer raziskuje policija.
Nič ni več, kot je bilo prej, a tudi tisto, kar naj bi bilo, je dvoumno, izmuzljivo, odprto za različna branja. Morda se ves fantastični romaneskni svet odvije v obolelih možganih glavne osebe kot predsmrtna agonija.
Pripovedovalec omeni film Cigani letijo v nebo, čemur bi dodala Chagallove slike in roman Mojster in Margareta, saj prihaja do prekrivanja fantastičnih elementov, a to nikakor ne zmanjša vrednosti Vilčnikovega romana. Avtor je mojster vzpostavljanje vzporednih svetov, razkrivanja preteklosti upovedenih oseb, sugeriranja različnih gledišč, podajanja konteksta in kontekstov dogajanja, večsmernega razvijanja romaneskne zgodbe. To pa ves čas v sredinskem, dostopnem jeziku, s posluhom za detajl in živost dialoga.
Posebno dimenzijo dajejo romanu srečavanja hipnotiziranih in nehipnotiziranih oseb, zlasti tistih, ki jim je program v telovadnem domu obrnil življenje na glavo. A vstopanje v preteklost pokaže, da je neka temeljna nerazumljivost življenja obstajala že poprej, morda bi bil najboljši izraz zanjo negotovost zavedanja in hotenja.
Vprašanje, ki se odpira v romanu in ostane zaradi svoje kompleksnosti nerazrešeno, je razprtost sproduciranih mejnih stanj zavesti in njihova nepredvidljivost.
Za Maribor je roman pomemben tudi z domoznanskega vidika, to pa z razgrinjanjem njegove alkimistične preteklosti in plastičnim upodabljanjem Studencev. V skrivnostno tkanje pripovedi se z barvami svetlobe in senc čudovito vkomponira fotografija Dejana Buluta na platnicah, ki jo lahko razumemo kot vrata v romaneskni svet.
Objavljeno: 05.05.2016 10:09:40
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:30:01
“Peščica fantov podobne starosti se je radovedno nagnetla okoli Anđelkovića in se zagledala v čudno pojavo na plakatu. Mračne modre oči so se s težko silo zadirale vanje in zdelo se je, da segajo naravnost po njihovih dušah.” (str. 7)