Šibkost angelov : izbor kratke proze

Včasih lepota razsvetli kak glas. Preprosta lepota vsakdanjika v življenju. Razbistri kri. Iz besed napravi en sam velik plamen, ki takoj zamre v svetu – kot izpodnebnik nad hladnimi, neposeljenimi krajinami. In vse je treba spet začeti. Govori umirjeno, z ljubeznivostjo premišljevalcev, z nedostopno blagostjo tistih, ki so zmerom vse počeli le po svoji všeči, sledeč v svojih dneh le lastno misel, neprevzeto, samotno misel. Njegova divjost spi v njegovem glasu. Rahlo se premika pod besedami. Njegova divjost je ob njem kot otrok, ki je tik zraven, da ga mirimo. Petdeset let mu je. To je čas, ko začne človek popisovati svoje dobrine. Kaj pomeni uspeti v življenju. Kar dobimo v svetu, izgubimo v življenju. On nima nič. Igra od malih nog, brez dobitka in izgube. Kocke tišine postavlja na bele strani. Zida gradove svetlobe, opazuje martinčke sinjega črnila. Kaj pomeni uspeti v življenju, če ne to, ta trmoglavost iz otroštva, ta enostavna zvestoba: nikoli iti dlje od tistega, kar vas zamamlja tisti dan, tisto uro. Kreniti po poti, po kateri človek stopa, da bi se izgubil. V življenju ni vajeniške dobe. Nič več vajeniške dobe ni v življenju kot izkušnje smrti. Prelom s samim sabo je najkrajša pot do sebe. Prelom z vsem svetnim in časnim.