Težko si predstavljamo, kako je razmišljal zgodovinski človek, ko pa se že politična zgodovina vedno interpretira z vidika zmagovalcev. Lahko si nekoliko predstavljamo tegobe, ki so zaznamovale njegov vsakdan, pa vendar se težko postavimo v njegovo kožo, saj niti približno ne vemo, na kakšen način se je z njimi spopadel. Niti ni problematično to, da si takšnega življenja ne bi znali zvizualizirati, pomembnejša so sama občutja, ki so pri premagovanju vsakdana prevevala slehernika, vsa ta pa so vse preveč vezana na okoljski, zgodovinski in verski prostor, v katerem je naš junak prebival. Torej, gre za nekakšen nazor, o katerem nekaj vemo, a ga nikdar nismo živeli.
Laurus je zgodovinski roman, v katerem pa politična zgodovina nekega obdobja in prostora ne igra bistvene vloge. Laurus je roman o srednjeveškem človeku in o njegovem vsakdanu. Vodolazkin za glavnega protagonista romana seveda ni postavil povprečnega ruskega srednjeveškega kmeta, saj bi bila ta izbira vse preveč neatraktivna. Rajši se je odločil, da bo v središče zgodbe postavil ljudskega zdravilca (nekakšnega vrača) ter preko njegove zgodbe bralstvu predstavil življenje prebivalstva Rusije v obdobju poznega srednjega veka. Obdobje, ki ga je avtor za svojo obravnavo izbral, ni nobeno naključje, saj je Vodolazkin eden vodilnih ruskih strokovnjakov s področja stare cerkvene slovanščine in tudi pravoslavnih žitij, ki so tem obdobju nastajala. Ruski literarni kritiki so prepričani, da je Lazarus eno najpomembnejših leposlovnih del, ki so v zadnjem tisočletju nastala na tem prostoru in morda celo širše. Sam se v takšna podajanja ocen ne bi spuščal, je pa to prav gotovo knjiga, preko katere lahko radoveden in morda malce bolj vztrajen bralec izve ogromno o slehernikovem srednjeveškem vsakdanu. Laurus je roman o srednjeveškem človeku.
Objavljeno: 21.04.2016 16:50:06
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:29:52