| Žanr | družbeni roman |
| Narodnost | nemška literatura |
| Kraj in leto izida | Maribor, 2016 |
| Založba | Litera |
| Zbirka |
Babilon |
| Prevod |
Mojca Kranjc |
| Ključne besede | Filmska industrija, Filmski ustvarjalci, Intervju, Novinarji |
Potem ko v filmskem svetu završi novica, da je slavni, a skrivnostni producent nemškega rodu Helmut Erlenberg na setu za film Neslavne barabe oklofutal režiserja Quentina Tarantina, nemška časopisna hiša na teren hitro pošlje mladega novinarja Velderja Dierksa. Zagotoviti mu uspejo ekskluzivni intervju s producentom. Sprva naj bi Dierks skušal izvohati kakšno zanimivo podrobnost o sporu, a vodenje pogovora novinarju ne gre zlahka. Ostareli producent pogovor usmerja v vse smeri, odpira mnoge zgodbe, ki so se in se še odvijajo v filmskem svetu, predvsem pa se razgovori o svojem novem projektu Gleiwitz. Film Gleiwitz, imenovan po kraju, v katerem so Nemci skušali uprizoriti začetek druge svetovne vojne, producenta obseda, smatra ga za svoj najpomembnejši dosežek.
Dialoški, skorajda monološki roman nemškega pisatelja in pesnika, ki je leta 2016 gostoval na festivalu Fabula, v doživetem prevodu Sovretove nagrajenke Mojce Kranjc ubeseduje strast do filma.
Objavljeno: 25.03.2016 18:08:23
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:29:39
“Mislim, da so ljudje od nekdaj čakali film. Že prve risbe v votlinah v Lescauxu ali tisti dot-painting aboridžinov, vse to so vizije slike, ki se pravzaprav odigrava za očmi, kjer lahko gibanje samo nakažeš, zamrzneš, ustaviš. Umetnike je gnalo iskanje gibljivih slik. To se vidi tudi na kipih, v zasuku mišic, v držanju kopja, v pogledu naprej. Moral je iti naprej, k cilju. In nagovarja gledalca, pravi mu: In to, kar boste zdaj videli, je morda najlepše, najzagonetnejše, najbolj pustolovsko, kar svet lahko ponudi. Gre za to, da uloviš življenje, sanje.” (str. 202)
in nato