| Žanr | družbenokritični roman |
| Narodnost | avstralska literatura |
| Kraj in leto izida | Tržič, 2005 |
| Založba | Učila International |
| Prevod |
Marjeta Leskovar |
| Ključne besede | Komunistične države |
Gre za pretresljivo reportažo o povojnem vzhodnonemškem komunističnem režimu. Avtorica se poda v mesta nekdanje Vzhodne Nemčije sredi devetdesetih in začne brskati po preteklosti, poslušati zgodbe z obeh strani, zgodbe žrtev in njihovovih preganjalcev. Beremo o pretresljivih primerih iz postkomunistične sedanjosti, o preživetju, o katarzah, skrivanjih in sovraštvih, genezah, o agentih in pacientih Stasi. Zloglasna tajna policija je neverjetno vpeta v družbo. Takšne in drugačne usodnosti silijo človeka v razkrivanje takšnih in drugačnih grozljivosti, kot beremo o grozljivih metodah identifikacije vonja in radioaktivnega označevanja nadzorovanih. Avtoričina reportaža je serija osebnih zgodb ljudi najrazličnejših poklicev, nalog in usod, ponazarja vsakdan, ki ga je v Vzhodni Nemčiji določal Stasi.
Objavljeno: 24.03.2016 11:38:39
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:29:39
“Naročili so nam oditi na ulico blizu gledališča Rose Luxemburg,” reče Coch. “Tam naj bi bil prakiran avtomobil z majhnim napisom na polici zadaj. Iz tega napisa naj bi lahko dešifrirali naslov zgradbe, kjer je bilo mogoče priti v predor.” Nato naj bi odšli v bližnjo telefonsko govorilnico. Če bi bilo vse v redu in bi lahko nadaljevali, bi bil pod slušalko prilepljen obliž. “Če obliža ne bi bilo, bi to pomenilo, da ga je nekdo v svarilo odlepil. Nato je bilo treba le oditi na pravi naslov in povedati geslo.” V stavbo naj bi vstopali s polurnim razmikom, potem pa bi jim pokazali pot skozi rpedor. Če bi vse srečno potekalo, naj bi z okna stavbe na zahodni strani dali znamenje: bela zastava je pomenila uspeh. Če bi prišlo do težav, bi namesto tega videli redčo žogo.”, str. 220
