Domov / Knjige / Bela dolina
Simon Drakul , Jože Snoj , Slavko Rupel

Bela dolina

0,0
(0)
Žanrdružbenokritični roman
Narodnostmakedonska literatura
Kraj in leto izidaLjubljana, 1980
Založba
Prevod Nada Carevska
Ključne besede Zadruge
Število strani

325

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

10-11 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.
Poišči podobne knjige... Poišči druge knjige tega avtorja...

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Ta makedonski roman (1962) v ospredje postavi Zmejka, ki skupaj z brigadirjem Jezekilom in Predsednikom (zadruge) v globokem snegu prispe do žage sredi gozda. Naslednji dan ostane Zmejko sam z nalogo, da ob prvi odjugi razžaga deske za zadrugo. Čez nekaj dni se res otopli in uspe mu opraviti zadano. Toda kmalu divjina pokaže svoje zobe: vreme se spremeni, zaloge hrane mu poidejo, lov je bil večkrat neuspešen. Čeprav si je želel biti sam, pa presodi, da brez človeške pomoči ne bo preživel. Zato se odpravi na dolgo in negotovo pot proti domu …

Gre za kritiko nepoštenega pridobivanja bogastva v povojnih zadrugah, po drugi strani pa za hvalnico medčloveškim odnosom, ki jim nasproti stojita samota in osamljenost. Roman odpira različne tematike: od zagovora visokih etičnih oz. moralnih norm do konfrontacije samotarstva in življenja v družbi ipd.

Pripoved krasijo čudoviti opisi neokrnjene zimske pokrajine in epski opisi lova na divje živali, tako da je roman pisan na kožo pustolovskim dušam:).

Prispeval(a): Roman Rozina, Mestna knjižnica Grosuplje

Objavljeno: 23.03.2016 13:08:48
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:29:37

In naenkrat je bil ta trenutek tu. Čutil ga je v zraku okrog sebe in v gorskih vrhovih nad seboj, v tišini skalnih pečin in v blagi modrini neba. Moral ga je samo še zagledati. S pogledom ga je iskal po snegu, ki je naenkrat rdeče zažarel in se do tega rdečila vnel, spreminjajoč planino v ogromno kristalno prostranstvo, v katerem so potrepetavali prameni svetlobe zimskega dne kot zlato rdeča pajčevina, ob njihovem dotiku pa je vse to prostranstvo zažarelo z rubinastim odsevom.
(Str. 191.)

Citati

(0)
Dodaj
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Bela dolina.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 18
Komentarji: 0
Število ocen: 0
Želi prebrati: 2
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 0