Sence ne gorijo

Erik Valenčič, ki je sicer znan kot novinar, ustvarjalec dokumentarnih filmov in publicist, nas tokrat nagovarja preko romana (prvenca), ob branju katerega se je težko otresti misli, da gre v bistvu za potencialni priročnik za urbano gverilo, ki po avtorjevem mnenju neizogibno prihaja, če bo brutalni kapitalizem nadaljeval zastavljeno pot. In prav nič ne kaže, da mu karkoli in kdorkoli to pot lahko prepreči. »Pod zemljo je še en svet in še drugi ljudje«, je eden izmed priljubljenih citatov druščine protagonistov, za katere se zdi, da sprejmejo »mandat« zastopanja tega sveta in teh (drugih) ljudi. V nedefiniranem zahodnoevropskem mestu se v boju proti kapitalističnemu sistemu odločijo narediti korak naprej od klasičnega levičarskega aktivizma. Navdahnjeni z delovanjem Situacionistične internacionale v šestdesetih letih prejšnjega stoletja in podkrepljeni s teorijami urbane gverile od sabotaž veletrgovskega centra kmalu preidejo v mnogo bolj radikalne akcije. Sestavljene in uspešno aktivirane so prve bombe in zdi se, da poti nazaj ni več. Družba je prestrašena, napadi na njihove »trdnjave« predramijo tudi vladajoče elite, ki se seveda zatečejo k dodatni represiji … oprostite za nevšečnosti, ampak to je revolucija …
Ali urbana gverila res še lahko prebudi uspavane ljudi k uporu proti rakavemu kapitalizmu in sproži revolucijo? To bomo morda izvedeli v drugem delu zgodbe …