Mož po imenu Dave: pripoved o zmagi in odpuščanju
Žanr | spomini |
Narodnost | literatura ZDA |
Kraj in leto izida | Tržič, 2000 |
Založba | Učila |
Prevod |
Andreja Blažič Klemenc |
Ključne besede | Spomini |
Žanr | spomini |
Narodnost | literatura ZDA |
Kraj in leto izida | Tržič, 2000 |
Založba | Učila |
Prevod |
Andreja Blažič Klemenc |
Ključne besede | Spomini |
Gre za zadnjo knjigo iz avtobiografske trilogije, ki vsebuje še deli Otrok brez imena in Izgubljeni fant. Vendar pa za uvid v avtorjevo življenjsko zgodbo zadostuje, da preberemo zadnjo knjigo, ki je nekakšen povzetek prvih dveh in obenem z upanjem in pozitivnim pogledom nadgrajena celota. Prvi dve knjigi govorita o krutem otroštvu avtorja, ko je bil še deček, ki ga je njegova mama čustveno zlorabljala, bil je tudi žrtev vsakršnega nasilja doma za štirimi stenami, tako da je pravi čudež, da je sploh preživel.
Zadnji del, torej Mož po imenu Dave, pa spregovori o avtorju kot že odraslem moškem, ki se sooči s svojo preteklostjo, z umirajočim očetom in materjo. Ves ta notranji boj ga prečisti, tako da ne le polno zaživi, ampak se tudi odloči pomagati ljudem, ki so prestali podobne travme kot on.
Navdihujoča pripoved o tem, kako tudi težko otroštvo ne more biti prevelika ovira na poti oblikovanja zrele in srečne osebnosti.
Skratka: gre za resnično zgodbo o moči odpuščanja in ljubezni.
Dave Pelzer je bil leta 1994 edini Američan, ki je prejel nagrado, podeljeno izjemnim mladim osebnostim sveta.
Objavljeno: 04.03.2016 15:13:22
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:29:25
Zdaj sem stal pred božjim stvarstvom sam, zaprl sem oči, si sprostil telo in nadihal toliko zraka, kot so ga moja pljuča lahko prenesla. Ko sem se spominjal tistega davnega večera, sem skorajda lahko znova zaduhal vonj materinega parfuma, zagledal očetove bleščeče črne lase in žareči smehljaj. Ko sem odprl oči, sem poiskal Severnico in zamrmral: “Počivajta v miru. Naj vama vsemogočni Bog podari večni mir.”
(str. 290)