Izpoved

Knjigo sestavlja 5 Tolstojevih novel (Zapiski blazneža, Smrt Ivana Iljiča, Oče Sergij, Gospodar in hlapec ter Izpoved), od katerih sta dve avtobiografski. V ospredju avtorjevega zanimanja je smisel življenja, razmerje med minljivim in neminljivim, med človekom in Bogom. Tolstoj na primerih pokaže, kako kratkovidno je pretirano naprezanje za materialnim, kajti ob zadnji uri je pomembno vse kaj drugega.

Tolstojevo življenje je bilo v prvi polovici precej vihravo, kasneje pa se je oklenil trajnejših vrednot, ki prosevajo tudi skozi te novele, zapisane s pretresljivo in žlahtno umetniško govorico. Veliko o Tolstojevem odnosu do življenja in smrti, ki je izpisan v tem leposlovnem delu, izvemo iz obširne spremne besede Leva Šestova, ki o Tolstojevih poslednjih dneh takole zapiše: “Njegova velika dela in slava – vse se mu je uprlo, vse je postalo težko, mučno in neznosno. Zdi se, kot da je z nestrpno drhtečo roko strgal s sebe častivrednost – tako obrvi, ki so se povešale nad upadlimi očmi, kot starčevsko brado, vse zunanje znake modrosti in učiteljstva. Za to, da bi se z lažjo ali vsaj olajšano dušo postavil pred poslednjega sodnika, je moral pozabiti vso svojo veliko preteklost in se ji odreči.”