Tatovi koles

Žanrdružbeni roman
Narodnostitalijanska literatura
Kraj in leto izidaMaribor, 2000
Založba
Zbirka Sodobni evropski roman
Prevod Miro Bajt
Ključne besede Tatvine
Število strani

148

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

4-5 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Duhoviti realistični prikazi človekovih zablod



Luigi Bartolini (1892-1963) je cenjen kot slikar, od njegovih literarnih del pa so najbolj znani Tatovi koles (1946), ki so zasloveli z istoimenskim filmon De Sice in Zavattinija (1948). In čeprav je film mojstrovina in je največ pripomogel k temu, da je zaslovel tudi roman, ki je bil potem preveden v številne jezike, je le ta po krivici v senci. Priča smo rimskemu velemestnemu vrvežu v občutljivem času po kapitulaciji Italije oziroma po letu 1944, po odhodu Nemcev. Kolo je bilo ukradeno slikarju in pisatelju samemu, ki ga ves čas skuša najti, obenem pa si daje duška v barvitih opisih rimskih ulic, kjer nuja, lakota, revščina, slabe navade, želja po užitkih in zaslužku silijo prebivalce v nesprejemljive načine preživljanja kot so tatvine, prostitucija, črni trg, korupcija, sprenevedanja in laži, kar avtor kljub vsemu skuša razumeti. S svojo pisateljsko tehniko je Bartolini postal eden od utemeljiteljev italijanskega neorealizma.

Ob pogledu na to gomazečo revščino, te ščurkom podobne ljudi z mršavimi, mračnimi in rumenkastimi obrazi, sem pomislil na humanistični svet pesnikov, ne le filozofov. Na bedno erudicijo, o kateri sanjamo in ki je kot blažev žegen! Ko stvarnost vendar pripada sedanjosti: siromašnim, ubožnim in prekanjenim ljudem. Ljudem, ki se jim s kar se da premetenimi, prevejanimi zvijačnostmi in včasih resničnimi genialinimi prebliski posreči lajšati lakoto! Mar pesniki, filozofi menimo, da so siromaki nesposobni? In da naj bi bili buržiji tisti, ki premorejo kanček več bistroumnih domislic kakor reveži? Nasprotno, položaj je povsem drugačen. Mizerna tržnica pri Pristanskih vratih dokazuje, da ostajajo siromaki v revščini kljub temu, da so na moč prebrisani, na moč bistri, povrhu pa premorejo duševno gibčnost, enako, če ne večjo od naše. (Str. 23-24)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Tatovi koles.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 103
Komentarji: 0
Število ocen: 2
Želi prebrati: 1
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 2