| Žanr | družbeni roman |
| Narodnost | angleška literatura |
| Kraj in leto izida | Tržič, 2016 |
| Založba | Učila International |
| Prevod |
Alja Gartner |
| Ključne besede | Družina, Glasbena terapija, Gluhi otroci, Ljubezenski partnerji, Rejništvo, Smrt, Žalovanje, Znakovni jezik |
Prevod dela: The life intended.
Glasbeni terapevtki Kate se po tragični smrti ljubljenega moža življenje sesuje na koščke. Kljub spodbudam in podpori bližnjih se zdi, da se koščki niti po dvanajstih letih ne uspejo sestaviti v tisto pravo, srečno obliko.
Pred ostrim zavojem življenja, za katerega ves čas čuti, da ji ni bilo namenjeno, ji pot prekrižajo usodne sanje. Vodijo jo po tanki meji med norostjo in realnostjo, pripeljejo jo na tečaj znakovnega jezika in v newyorški rejniški sistem, z njihovo pomočjo pa slednjič spozna, da sta družina in osebno zadovoljstvo v življenju tista, zaradi katerih je svojim sanjam vredno slediti. Na trenutke grenka, kruto realna, pa vendar prepletena z nitkami romantike, nam pripoved o usodnih sanjah približa svet otrok v rejništvu in nas hkrati opominja, kako zelo pomembno je uživati življenje tukaj in zdaj.
Objavljeno: 23.02.2016 11:14:14
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:29:17
“Si srečna? V teh sanjah?”
“Zelo srečna.” Pošteno sem premlela svoje besede, preden sem jih izgovorila. “Zdi se mi kot življenje, ki mi je bilo namenjeno, če ne bi šlo vse v franže. Kaj če bi Patrick sedel v drug taksi tisto jutro ali če bi njegova stranka odpovedala sestanek? Kaj če bi zaradi bolezni ostal doma tisti dan? Kaj če bi ga prosila, da popravi trapasto cev, ki je puščala, pred službo, da bi pet minut zamujal? Veliko je neznatnih malenkosti, zaradi katerih bi lahko bilo vse drugače, in samo en način, da se je tako končalo. Kako je lahko to prav?”
“Ker tako pač je,” je nežno rekla. “Kar je, je. Zdaj imaš Dana. Lepo življenje imata. Saj si dovolj srečna, ne?”
Pokimala sem, osupnila me je njena izbira besed. “Dovolj srečna?” (str. 203)
in nato