| Žanr | biografski roman, družbeni roman, zgodovinski roman |
| Narodnost | literatura ZDA |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2015 |
| Založba | Mladinska knjiga |
| Zbirka |
Kapučino |
| Prevod |
Dušanka Zabukovec |
| Ključne besede | Abolicija, Abolicionizem, Feminizem, Pravice, Sužnji, Ženske |
In dobila je krila bi lahko šteli za romanizirano biografijo sester Sarah in Angeline Grimké, prvih Američank, ki sta javno zagovarjali pravice žensk in se zavzemali za odpravo suženjstva. Avtorica Sue Monk Kidd, ki je zaslovela z romanom Skrivno življenje čebel, namreč pripiše, da je določena zgodovinska dejstva prilagodila pisanju romana.
Zgodba, ki nam jo pripovedujeta Sarah Grimké in njena sužnja Esti Pokora, se prične v letu 1803. Skozi prvoosebne pripovedi spremljamo nekaj več kot trideset let njunega življenja. Grimkéjevi so v Charlestonu ugledna sužnjelastniška družina. Za enajsti rojstni dan dobi Sarah v dar desetletno sužnjo Esti Pokoro. Deklici, ki sta vsaka po svoje vpeti v družbene spone, postaneta nekakšni prijateljici. Sarah je zelo vedoželjna in si želi postati pravnica. To je seveda za žensko iz začetka 19. stoletja nekaj nezaslišanega. Njena na glas izrečena misel je zasmehovana. Upre se na ta način, da nauči sužnjo Esti brati in pisati. To ima za obe deklici hude posledice, vendar v njiju ne zatrejo uporniškega duha.
Objavljeno: 29.01.2016 14:27:49
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:29:12
Mama je vedela, kaj vse se dogaja zunaj zidov; gospa ji je dajala prepustnico, da je smela sama hoditi na tržnico. Trudila se je, da bi mi prikrila vse slabo, toda vseeno sem vedela za mučilnico na Magazine Streetu. Belci so jo imenovali delavnica. Kot da bi bili sužnji tam zato, da bi šivali obleke, pekli opeko ali kovali podkve. Zanjo sem vedela, še preden sem imela osem let, za temno luknjo, v katero so te vtaknili in te cele tedne pustili v njej. Vedela sem za bičanje. Dvajset udarcev je bilo največ, kar si lahko dobil. Belec je za pol dolarja lahko kupil porcijo bičanja in jo izkoristil, kadar koli je moral kakšnega sužnja spraviti k pameti.
(str. 51)
in nato