Kultura laži

Samostojna Hrvaška nekaj let po odcepitvi. Država, v kateri je bilo neformalno prepovedano vse, kar je na katerikoli način spominjalo na bivšo skupno državo. Država, v kateri ni bilo prostora za drugače misleče in v kateri so bili južni sosednje nezaželeni dežurni krivci. Država, v kateri vladata paranoja in nacionalizem, ki sta, v veliki meri, posledica nekaj let trajajoče krvave vojne in v kateri je na nacionalni piedestal povzdignjen nekakšen žrtveni kult. Okolje, ki je precej neugodno za intelektualca, ki razmišlja s svojo glavo, kar pa Dubrovka Ugrešić, ob tem, da je izvrstna pisateljica, nedvomno je. In v zbirki esejev, ki nosi pomenljiv naslov Kultura laži, nam v izdelanem in zanjo značilnem vrhunskem slogu predstavi svojo situacijo, ki je vezana na zgoraj opisan prostor in čas, ki sta jo pripravila do tega, da je spakirala kovčke in jo popihala v nekoliko bolj svobodomiseln del sveta, v katerem je morda ne bi bilo več treba biti strah za vsako svojo izrečeno ali zapisano misel. Bi se pa bilo morda smotrno vprašati če, dvajset let po nastanku konkretnega dela, takšen košček sveta še sploh obstaja, ali pa je morda le plod idealističnih domišljijskih bajk? Obvezno branje za vse, ki jih konkretna tematika zanima pa tudi za tiste, ki radi razmišljate večdimenzionalno!