Tropska melanholija: (melalcoholica tropica)

Pri leposlovju je pač tako, da ni nujno najpomembnejše, o čem neko delo pripoveduje temveč bolj, kako to počne. In Tropska melanholija Blaža Ogorevca ni tu nikakršna izjema. Nikakor bi si ne drznil trditi, da avtor ne izbira dovolj zanimivih peripetij iz svojega precej razburkanega življenja, saj bi mu s tem delal hudo krivico, moram pa vseeno priznati, da sem še bolj navdušen nad načinom, na katerega to izvaja. Dejstvo je, da je Blaž Ogorevc eden največjih mojstrov sodobne slovenske literature, pa čeprav imam pri njemu občutek, da se nikoli ni trudil kaj takšnega postati. S tem se je, kot kaže, enostavno rodil. In rodila se je tudi Tropska melanholija, nekakšen potopis, ki to noče biti, a je na nek način točno to, žmohten opis Ogorevčeve življenjske poti, pa naj ga je zanašalo po domačih ali pa po tujih logih. Brati Blaža je enostavno lepo. Vedno, ko ga vzamem v roke, me preveva občutek, kot da avtor direktno pred menoj prenaša vsebino teksta na slikarsko platno in Tropska melanholija je njegov literarni vrhunec. Kot je porekel Zdravko Duša, pisec spremne besede in urednik, obvezno branje iz leposlovja!