Knjižica vsebuje osem kratkih zgodb tako v slovenskem, kot tudi italijanskem jeziku. Zgodbe so pravzaprav izbor novelet iz knjige Rosa na steklu. Knjiga je nastala v projektu Jezik/Lingua v okviru čezmejnega sodelovanja. Vseh osem zgodb, nekatere od njih so resnično zelo kratke, ima na vrhuncu dogodek, ki zgodbo skorajda iztiri, jo vrže v drug ritem, v drugo vesolje. To Marko Sosič počne tako mojstrsko, da se tega zavemo šele, ko zgodbe odložimo in začnemo o njih razmišljati, iskati skupno nit. Ta je v pokrajini, kjer se vse zgodbe odvijajo, takoj za zahodno slovensko mejo in v času, ki je vsem zgodbam isti. Čas Jugoslavije, ko je bila meja še neprehodna in so na njej ljudje, ki so želeli boljšega življenja na zahodu, pogosto tudi umrli pod streli stražarjev. Tudi danes si ljudje želijo boljšega življenja, streljanja na srečo ni. Veliko vlogo ima v zgodbah domišljija, kot npr. v zadnji zgodbi, po kateri nosi knjiga naslov. Ko deklica Tina reši konja, namenjenega v Italijo v klavnico, ji ta podari lepše življenje. Drugje, v drugi državi, ob drugih in drugačnih ljudeh.Upam, da prejemanje takih daril ni možno le v domišljiji.
Marsikje piše, da je Sosičev jezik poetičen. In je res. Ob branju njegovih del lebdimo od očaranosti nad tem, kako zna zgodbo spretno zasukati in jo hkrati z milino jezika onežiti.
Objavljeno: 06.12.2015 17:29:32
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:28:45