Kako je ded prismučal na Finsko
Žanr | avtobiografski roman |
Narodnost | finska literatura |
Kraj in leto izida | V Ljubljani, 1992 |
Založba | Prešernova družba |
Prevod |
Jelka Ovaska |
Ključne besede | Zgodovina |
Žanr | avtobiografski roman |
Narodnost | finska literatura |
Kraj in leto izida | V Ljubljani, 1992 |
Založba | Prešernova družba |
Prevod |
Jelka Ovaska |
Ključne besede | Zgodovina |
Prvoosebni pripovedovalec opisuje življenjsko pot svojega deda Benna, Žida in vojaka, ki se je boril v japonsko-ruski in tudi v 1. svetovni vojni. Po postavi majhen, a po karakterju klen, je preživel marsikaj težkega – tudi s pomočjo svojega smisla za humor. Čeprav je smrt v njegovi vojaški enoti kosila vseprek, se njega ni dotaknila. Nazadnje je bil v 1. svetovni vojni ranjen in njegova žena je tvegala pot v vojaško bolnišnico ter ga od tam odpeljala domov.
Avtor romana, v katerem ne moremo zgrešiti značilnega finskega humorja, je sicer zapisal, da so osebe v pripovedi izmišljene, kar pa ne drži. Delo je v veliki meri avtobiografsko in opisuje pisateljevo družino od dedove mladosti v carski Rusiji do 2. polovice 20. stoletja.
Objavljeno: 18.11.2015 08:57:12
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:28:27
“Moj zvesti tovariš iz rusko japonske vojne,” je godrnjal Benno in božal kornet z roko. Obrisal ga je z rokavom, potem ga je želel preizkusiti. Pristavil ga je k ustom in pritisnil na gumbe… Na peronu se je takoj začelo mrmranje, ki je preraslo v glasne proteste. Oficirji na drugi strani postajne stavbe so pomislili, da je to znamenje za odhod in so začeli naglo zbirati svoje enote.