Fables Amazigh

“Ko v Afriki umre stara oseba, je to enako, kot bi zgorela knjižnica”, pravi afriški pregovor. Berbersko ustno izročilo na področju kraja Taouz je zelo staro. V stari berberski družbi so bili starejši moški in ženske tisti, ki so to ustno literarno dediščino ohranjali in posredovali naprej, čeprav je bil vsakdo bolj ali manj pesnik in pripovedovalec. Ustno izročilo govori o vsakdanjih življenjskih vprašanjih, povezuje ljudi v skupnost in omogoča preživetje skupine. V berberski tradiciji so tri vrste ustne pripovedi: basen, pravljica in uganka. Navadno so jih pripovedovale ženske, ko se je zvečer zbrala vsa družina. Namen je bil zaposliti člane družine, jih zabavati ali prestrašiti. To je bil tudi odličen način, da so otroci in odrasli lažje počakali, da bo večerja pripravljena. Utrujeni od dela bi zvečer zlahka zaspali ob ognju, poslušanje zgodb in reševanje ugank pa jih je ohranjalo budne.
Sedem berberskih basni (po eno za vsak dan v tednu) iz vasice Hassi Labied v puščavskem predelu Erg Chebbi (Sahara, jugovzhodni Maroko) sta zbrala domačin Salem Ait Ha, ki jih je prevedel iz jezika amazigh, in Pirančanka Polona Oblak. Polona Oblak je diplomirala in magistrirala v Franciji in v Hassi Labiedu že nekaj let poučuje francoščino otroke in ženske. Basni so prevedene v slovenski, francoski, angleški, španski in italijanski jezik. Spremno besedo sta zbiratelja in prevajalca namenila ustni tradiciji, ki bogati življenje domačih prebivalcev. Ilustracije so delo Ane Goršek. Cilj knjige je ohranjati in spodbujati berbersko kulturo ter predstaviti basni otrokom in odraslim v različnih državah. Z nakupom knjige boste pripomogli k ohranitvi tradicionalne berberske pripovedne dediščine, podprli trajnostni razvoj v območju puščave Erg Chebbi in pomagali pri šolanju otrok iz Hassi Labieda, zato pišite na: polona.bnd@gmail.com ali lkissat.lohouch@gmail.com