Mesto nad Bojico

Žanrzgodovinski roman
Narodnostslovenska literatura
Kraj in leto izidaNovo mesto, 1997
Založba
Ključne besede Zgodovinski roman
Število strani

211

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

7-8 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Pisatelj, pesnik in publicist Jože Dular se je kot etnograf in dolgoletni vodja Belokranjskega muzeja na pisanje svojega dela temeljito pripravil s študijem zgodovinskih virov. V romanu Mesto nad Bojico je ob dveh uglednih rodbinah prikazal življenje Metlike in njenih prebivalcev v drugi polovici 19. stoletja. Zgodovinska dejstva je s svojo bogato pisateljsko fantazijo preoblikoval in v knjigi opisal ljudi najrazličnejših slojev: grajsko gospodo, veleposestnike, župana, mestne veljake pa tudi ostale prebivalce mesta. V obliki romansirane kronike, polne živih dialogov, je pisatelj razgrnil mnoge skrivnostne tančice tedanjega življenja v Metliki. Na eni strani spremljamo tragično ljubezensko zgodbo grajske hčere Ide in njihovega hlapca, na drugi pa spoznamo meščane, ki ustanavljajo čitalnico, gasilsko društvo, hranilnico … Seveda ne manjkajo niti originali, ki dajejo pečat mestu.
Zgodba je zapisana kot nekakšna povest, v kateri bralec odkriva zgodovino skozi literaren pristop. Dialogi pisatelju dovoljujejo določeno svobodo pri ustvarjanju zgodbe, kar za bralca pomeni tekoče in napeto branje, hkrati pa ostaja zvest resničnemu dogajanju, ki ga prikaže s številnimi zgodovinskimi dejstvi in celo viri, ki jih vpleta v besedilo.
Knjiga ima na prvi pogled izrazito literaren značaj, poznavalec preteklosti pa bo v njej odkril izjemno zgodovinsko delo, ki prikazuje nekoč vsakdanje življenje v naših mestih.

»Kar čudni ljudje so v tistem času živeli v mestu nad Bojico. Ni se vsak v življenju uveljavil kot Ganglov Lojze. Kje neki! Še tisti ne, ki se jim je v žilah pretakala modra kri. Sicer pa je ta v Metliki in tudi drugod precej zvodenela. Pomešala se je s krvjo trgovcev, krčmarjev in drugih imovitejših ljudi. Ni imela prave veljave v času, ko ni bilo več tlake, ko so nastajale nove iznajdbe, ko so gradili nove tovarne, ceste in železnice. Ko naj slednja prinese blagostanje tudi Dolenjcem in morda celo ljudem onstran Gorjancev.
Pa ne vsem. Ne tistim, ki so prebivali v revnih kočurcih in čumnatah, ki so poleti spali pod kozolci in na skednjih, pozimi pa v hlevih, da so se izognili najhujšemu mrazu. Takim, ki so nabirali suhljad po lozi ali pasli kako živinče po poljskih obrovih. Ki so skrivaj klatili sadje ali skušali po njivah izmakniti kak sadež. Pri tem pa bili v večnem strahu, da jih ne zaloti poljski čuvaj. Potem bi seveda sledila denarna kazen ali zapor. Si je pa že drugače pošteno služila kruh Bara Juričina, ki je nekaterim metliškim gospem nosila vodo iz Obrha. V škafu na glavi, en krajcar za vsako pot v globel do vode in nato s polno čebrico nazaj v breg.« (Str. 168)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Mesto nad Bojico.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 21
Komentarji: 0
Število ocen: 1
Želi prebrati: 2
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 0

Dela avtorja