Na ulicah nemških velemest se je v času med obema vojnama znašlo na tisoče brezdomnih otrok. Nekaterim je starše vzela Prva svetovna vojna, drugi so bili žrtve neugodnih gospodarskih razmer. Krvni bratje je roman o preživetju na ulicah Berlina tik pred prihodom Hitlerja na oblast. Do 21. leta, do polnoletnosti, so fantje lahko prebivali v vzgojnih zavodih, kjer pa seveda niso vladale rožnate razmere. Zato mnogi izmed njih od tam pobegnejo. Brez dokumentov jih je pot v večini primerov zanesla med kriminalce in v prostitucijo. Sam si na ulicah Berlina težko preživel. Fantje, med njimi se je sem ter tja znašlo tudi kakšno dekle, so se združevali v bande. V bandah je vladalo načelo “vsi za enega, eden za vse”. Bande so nudile zaščito in vsaj nekaj socialne varnosti. Shajali so se v opuščenih tovarniških barakah in poceni gostiščih. Ples, zabava, cigarete in alkohol so jim pomagali preživeti. Fantje, na višku delovnih sposobnosti, so težko dobili pošten zaslužek. Njihov dan je bil sestavljen iz iskanja kosa kruha, prenočišča in bežanja pred policijo.
Objavljeno: 06.11.2015 11:14:31
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:28:16