| Žanr | družbeni roman, realistični roman |
| Narodnost | romunska literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2015 |
| Založba | Modrijan |
| Zbirka |
Bralec |
| Prevod |
Aleš Mustar |
| Ključne besede | Dom, Otroci, Upanje |
Roman moldavijske pisateljice z naslovom Kinderland se je lani uvrstil na 29. Mednarodni literarni festival. Zaključna literarna matineja je potekala na gradu Štanjel, kjer je Corobca Liliana za omenjen roman prejela nagrado – kristal Vilenice.
V romanu avtorica realistično opisuje pereče stanje v revni Moldaviji. Ljudje odhajajo za zaslužkom v boljši svet, doma pa ostajajo zgolj otroci in starejše osebe. Glavni lik v zgodbi je dvanajstletna Cristina, ki mora po odhodu staršev poskrbeti za mlajša bratca. Čez noč mora odrasti in se iz dneva v dan spopadati s težo bremena nadomeščanja odsotnih staršev. Glas te deklice skozi poglavja razkriva nemoč in obupanost, hkrati pa med krutim trudom za preživetje vseskozi veje glas tolažbe, nežnosti in upanja, da se starši nekoč vrnejo.
Objavljeno: 19.10.2015 09:57:34
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:28:10
Čakanje je kot majhna žival, ki ni ne divja ne udomačena, včasih pridna in zaspana, včasih divja in neukrotljiva, ki hodi pred razumom in pomirjujočimi mislimi. Še malo je treba počakati. Toda ta malo postaja neznosen, nevzdržen, le stežka ga prenašaš. Težek je, ker nas vleče k tlom, in hodimo zgrbljeni od hrepenenja. Niti mama tega ne more razumeti. Ko zagledam brata, kako si ogledujeta fotografije staršev, v svojem trebuhu začutim tono solza, ki bi, če bi jim dala prosto pot, poplavile vso vas.
Moje čakanje je kot velikanski šopek rož, večji od mene, dišeč, raznobarven šopek z rožami, nabranimi po vseh naših hribih, ki ga prinašaš mami, le da mame ni doma. Stopiš noter in zavpiješ: “Mama!” A ti nihče ne odgovori.
in nato