Petunija v čebulni gredi

Ob spoznavanju s kratkim romanom ameriško-čilske pisateljice slovenskih korenin nam najprej pride na misel pregovor, da so najlepše stvari očem pogosto prikrite. Ko se namreč poglobimo v pripovedovanje osemletne deklice, skrito med skromni platnici komaj 84 strani dolge knjižice, ugotovimo, da smo naleteli na pravi literarni biser. Glavna junakinja je Nastasia Martinovič, imenovana Nasty (poredna, nagajiva), otroška leta pa preživlja v družbi dveh bratov ter staršev, ki so se v tridesetih letih 20. stoletja z rodne Primorske preselili v ameriško mesto Toledo v državi Ohio. Kot namiguje njen vzdevek, Nasty na svet gleda radoživo in v pustolovski maniri raziskuje svojo okolico, čeprav odraščanje v revni soseski in v rasizma polnih Združenih državah Amerike ni vedno lahko. A poleg neugnanega optimizma, s katerim skuša premagovati nočne more, ki se jim v življenju pač ni mogoče izogniti, bralca prevzame nevsiljiva, a stalno prisotna etika, s katero Nasty dojema svet. Osvoji nas že v prvi od kratkih epizod, iz kateri je sestavljen roman, ko se odkritosrčno spoprijatelji s temnopoltim krošnjarjem, ki mu nagajajo poulični pobalini, ali pa v tisti, ko posvoji potepuško psičko, ne nazadnje tudi takrat, ko iz majhne luknjice na vrtu »reši« osemnajst pikapolonic, ne da bi si te to želele, seveda. Svojo okolico raziskuje s pomočjo najboljšega prijatelja, starejšega brata in blagega očeta, v vrstah nasprotnikov pa se poleg neprijetnih sosedov pogosto znajdeta tudi stroga mama in drugi brat. Njena starša ohranjata običaje in jezik domovine ter spomin na slovensko kulturo, dvojezični so tudi njuni otroci, ki posvojeno psičko namesto najprej izbrane Lady raje poimenujejo Ženska. Na častnem mestu v hiši visijo pridige iz Brižinskih spomenikov in Nasty ima nekoliko težav z besedo blažen: brez strešice na Ž se ji namreč povsem spremeni pomen. Seveda ni potrebno posebej poudarjati, da pisateljica v svojem romanu podoživlja lastno otroštvo.