Tik je šel v gozd po drva
Žanr | risoroman, strip |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2022 |
Založba | Zavod VigeVageKnjige |
Ključne besede | Fantastična bitja, Gozdovi, Narava, Pustolovščine, Stripi |
Žanr | risoroman, strip |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2022 |
Založba | Zavod VigeVageKnjige |
Ključne besede | Fantastična bitja, Gozdovi, Narava, Pustolovščine, Stripi |
Zgodbe o Tiku in njegovi alpaki je pisec Ram Cunta (1985) sprva pripovedoval svojima otrokoma. Ko je stripar Miha Ha (1986) zgodbi dodal še ilustracije, sta se prijavila na razpis za izvirni slovenski risoroman založbe VigeVageKnjige in zmagala (ena od dveh). Ilustrator ni imel lahke naloge, saj je zgodba polna izmišljenih, bizarnih bitij in besed, kot so vmoznljuta in mesto Lübenfoldingriškenpalžjekstémsenvënsoš. Rezultat sodelovanja je humoren in odštekan risoroman, ki se igra z barvami in stripovskimi oblikami (v eni zgodbi npr. zmrzne program, v drugi Tika vidimo najprej z ene, nato z druge strani ogledala). Skozi celoten strip spremljamo Tikovo potovanje, hkrati pa je vsaka dogodivščina na dveh straneh zaključena zgodba. Ni veliko dialoga, Tik sploh ne govori v oblačkih, ampak ima zgodba pripovedovalca. Gre za zabavno in zanimivo branje, polno domišljije, ki bo navdušilo tako mlade kot malo starejše bralce. Miha Ha je ilustriral več knjig o prigodah iz Koko mesta Maše Ogrizek, za stripovski medij je priredil slovensko ljudsko pravljico Vsem ljudem nikoli ne ustrežeš, njegova dela so bila že večkrat nagrajena z znakom kakovosti zlata hruška. Ram Cunta je za časopis Dnevnik (7.4.2022) povedal, da je knjiga Štoparski vodnik po galaksiji Douglasa Adamsa njegov življenjski navdih in da ima tudi Tik podobno filozofijo – ob vsaki novi situaciji ne dela panike, ampak gre mirno mimo. Strip Tik je šel v gozd po drva je njegov literarni prvenec, samo upamo pa lahko, da nas bo kmalu razveselil z novimi zgodbami.
Objavljeno: 07.06.2022 08:49:35
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:49:40
… kar naenkrat se je čas ustavil. Čas namreč teče že dolgo časa in vsakdo, ki teče na dolge proge, se mora vsake toliko malo ustaviti in zadihati, se mogoče pretegniti in si odpočiti utrujene noge. K sreči je čas še razmeroma mlad, zato je hitro prišel k sebi ter začel spet teči, toda … (str. 18-19)